Mnogi menijo, da živali ne občutijo bolečin, strahu, veselja, ljubezni, žalosti, da ne trpijo in podobno. Mnogi tudi menijo, da živali nimajo občutkov in čustev, da živali nimajo duše in da so nekakšni živi stroji. Vendar pa je to velika zmota. Znanstveniki dokazujejo, da živali doživljajo svet podobno kot ljudje.

Kako se počuti mladič, ki je ločen od svoje mame? Doživlja veliko žalost in strah. In kako se počuti živalska mama, ki ji odvzamejo otroka? Neizmerno trpi. In kravicam, ki jih je kruti človek spremenil v stroje za dajanje mleka, jemljejo mladiče kot po tekočem traku. Kako bi se počutil človek, če bi mu odvzeli otroka? In kakšne občutke doživlja otrok, ki ga ločijo od staršev? Podobno se godi živalim.

Vendar pa ni treba biti znanstvenik, da bi ugotovili, da imajo živali čustva, občutke, dušo. Mnogi, ki so pogledali v oči kakšni živali, so lahko občutili, da živali imajo dušo, da čutijo, da imajo občutke. Občutili so lahko prefinjenost duše živali. Ne rečemo zaman, da so oči ogledalo duše.

Ali ne bi bilo dobro, da bi klavec, preden ubije žival, tej živali pogledal v oči oziroma bi ji gledal v oči nekaj časa? Bi ji potem še lahko prerezal vrat? Ali pa lovec! Ali bi potem lahko pomoril medvedje mladiče, nato pa še mamo? Ali si ljudje v belih haljah upajo gledati v oči živalim, ko jih mučijo ob poskusih in jim tako prizadenejo neizmerno trpljenje. In mnogi teh tudi zdravijo ljudi. Absurdno. Tudi politiki, ki podpisujejo krvave predpise, naj pogledajo v oči tistim živalim, ki jih s svojim podpisom obsodijo na trpljenje in kruto smrt. In posredno s tem obsojajo na smrt tudi mnoge ljudi.

Če bi kakšen kardinal ali škof, še bolje papež, pogledal v oči živalim, ali bi še vedno trdil, da nimajo duše? Če da, potem ne ve, kaj je to Bog. Bog, ki je ustvaril tudi živali, nikoli ni zapovedal njihovega ubijanja. Nasprotno, rekel je: Ne ubijaj!

Objava: 7dni, 31.1.2007.