Zakon o obnovi Posočja je sprejet

V članku zgornjim naslovom je bilo mogoče prebrati, da je državni zbor sprejel zakon o popotresni obnovi objektov na območju, ki jih je prizadejal potres. Brati je bilo mogoče tudi, da bo letos za popotresno obnovo v državnem proračunu zagotovljenih pet milijard tolarjev, naslednje leto pa še štiri milijarde in da bo v ta namen uveden posebenprispevek, ki ga bodo plačevali vsi zavezanci za dohodnino.

Vsekakor je hvalevredno, daje državni zbor sprejel navedeni zakon o pomoči Posočju, vsekakor je motiv, ki preveva zakon, to je pomoč prizadetim v potresu, v skladu z ustavnono zapovedjo, ki se tiče vlade in poslancev, da bodo delovali za blaginjo Slovenije. Vprašanje pa je, ali je za blaginjo Slovenije tudi to, da bodo popotresno obnovo v bistvu plačali davkoplačevalci, saj bo, kot izhaja iz zakona, v ta namen uveden poseben prispevek za dohodninske zavezance. Namreč, ali ne bi bilo mogoče, glede na to, da gre za potresno škodo samo v višini približno 1 % državnega “proračuna za leto 1998 oz. za promile javne porabe, namesto uvedbe prispevka prerazporediti sredstev v okviru državnega proračuna tako, da bi se za popotresno obnovo uporabila tista, ki so sicer namenjena za določen proračunski cilj, vendar so sporna iz vidika javnega interesa oz. blaginje Slovenije?

Ali je za blaginjo Slovenije, da bodo denar za popotresno obnovo dodatno, ob tekočem plačevanju davkov in drugih prispevkov, prispevali praktično vsi davkoplačevalci, država pa je namenila za vojsko več deset milijard tolarjev za leto 1998, samo za investicije v temeljne razvojne programe obrambnih sil, torej za nakup orožja, približno 5 milijard tolarjev, mogoče pa še več. Ali ne bi bilo za blaginjo Slovenije, da bi država denar, ki je namenjen za orožje, torej za sredstva, ki so namenjena uničevanju, ubijanju, ki ne prinašajo blaginje, temveč jo ljudstvu jemljejo, namenila popotresni obnovi? Ali je za blaginjo Slovenije, da država podpira proizvajalce orožja, torej proizvajalce smrti, da podpira prekupčevalce z orožjem … ? Podpiranje orožarsko-vojaškega kompleksa je za blaginjo tega kompleksa, vendar pa, ali je tudi za blaginjo Slovenije?

Ali je za blaginjo Slovenije to, da država nalaga svojim državljanom obvezen prispevek za popotresno obnovo, po drugi strani pa že leta in leta, verjetno z več sto milijoni tolarjev letno, podpira tuj mednarodnopravni subjekt, lahko rečem tujo državo – Rimskokatoliško cerkev, ki s svojimi dejanji marsikdaj grozi državljanom Slovenije, ki grozi, in to ne samo s posameznimi dejanji, temveč tudi s svojim institucionalnim naukom, tistim, ki jo podpirajo, grozi tudi tistim, ki niso njeni člani, pa jo morajo podpirati kot davkoplačevalci. Podpiranje tujega mednarodnega subjekta je lahko v blaginjo tega subjekta, vendar pa, ali je v blaginjo Slovenije?

Očitno je, da bo veliko plačnikov obnove iz sloja ljudi, ki že sedaj težko živijo in nimajo dovolj sredstev za normalno življenje. Po drugi strani pa je vedno močnejši vojaški sektor, in tone glede na takšne dogodke, kot je potres v Posočju.

Ali je takšno stanje za blaginjo Slovenije oz. njenih državljanov? Ali je takšno stanje v skladu z ustavo? Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Ali ne postaja Slovenija v bistvu vse bolj vojaško-katoliški protektorat? Ali so po ustavi državni organi dolžni delati za blaginjo Slovenije ali za blaginjo tistih, ki so proti blaginji naroda?

Objava: Sobotna priloga Dela, 13.6.2017.

Print Friendly, PDF & Email

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*