Stališče v zvezi z izdajo dovoljenja za javno prireditev »CIRKUS SAFARI«

Upravna enota Celje
Ljubljanska cesta 1
3000 Celje

Stališče v zvezi z izdajo dovoljenja za javno prireditev »CIRKUS SAFARI«

Stališče!
Poslano po elektronski pošti!
Elektronsko podpisano!
Številka zadeve: 215-139/2008
15.5.2008

 

Spoštovani!

1. Zahvaljujemo se vam za priznanje statusa stranskega udeleženca.

2. V predmetni zadevi podajamo stališče kot sledi v nadaljevanju.

3. Mi javni prireditvi kot takšni ne nasprotujemo, nasprotujemo pa temu, da bi na njej nastopale živali, saj menimo, da sodelovanje živali na takšnih prireditvah ni v njihovo korist in bi mogoče lahko celo negativno vplivalo na njihovo dobro počutje, ki ga mora zagotoviti skrbnik živali. Sodelovanje namreč lahko pomeni za živali stres, strah, nepotrebno vznemirjenje ali ali celo preobremenjevanje, posebej glede na to, koliko ljudi bo obiskalo cirkus, kakšen bo hrup v prostoru, kaj vse bodo živali morale početi in podobno. Vse to lahko pomeni trpljenje živali v smislu Zakona o zaščiti živali, ki kot trpljenje živali definira tudi strah, bolečine, poškodbe, nepotrebno vznemirjanje.
Menimo tudi, da živali ne morejo biti neke vrste osnovno sredstvo za izpolnjevanje človekovih želja, saj so živa bitja s svojimi občutki, čustvi, inteligenco, dušo in niso stvari. Znanstveniki sedaj celo ugotavljajo, da imajo tudi živali svojo osebnost.
Menimo, da cirkusi z živalmi niso več potrebni in so tudi v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali in sicer vsaj z določbo 9. alineje 15. člena, ki prepoveduje vzrejo, vzgojo in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju. Znano je, da morajo živali, preden se naučijo svoje cirkuške točke, skozi dve fazi in sicer skozi krotenje in trening. To vse poteka po sistemu nagrad in kazni v kombinaciji z fizičnim nasiljem (bičanje, dresura, elektrošoki, … – to je v nasprotju s prvo alinejo 15. člena Zakona o zaščiti živali, ki prepoveduje udarjanje živali), s katerim pripravijo živali do tega, da se s stalnim ponavljanjem določenih gibov naučijo svoje točke. K vzgojnim ukrepom mnogokrat spadajo tudi izolacija posameznih živali in odvzem hrane. Na ta način se živalim sistematično uniči njihova volja in postanejo zasužnjena bitja v ujetništvu, ki jih v malih kletkah prevažajo s predstave na predstavo, kjer živijo med monotonijo ujetništva in stresom predstave. Gre za hudo poniževanje živali. Tako se tem živalim brez utemeljenega razloga povzroča trpljenje, kar je v nasprotju s 3. členom Zakona o zaščiti živali, saj ni videti, kakšen utemeljen razlog bi sploh lahko bil za povzročanje trpljenja živalim. Otrokom npr. se lahko virtuoznost cirkusa prikaže brez udeležbe živali. Zato so cirkusi z prosto živečimi živalmi prepovedani ali nezaželeni v mnogih evropskih državah (za primer: v Avstriji, Grčiji, Švici, na Švedskem, Finskem, Danskem, Norveškem) ter okrajih, mestnih občinah in regijah po vsem svetu.

Cirkus torej ni le ura zabave za vso družino oz. otroke, temveč predvsem ves tisti čas, ki ga živali prebijejo v kletkah, med dolgotrajnimi prevozi v vseh vremenskih razmerah, ždenju v osami, ločene od svoje vrste, v nemožnosti sledenju svojim evolutivnim potrebam ter dresuri, ki neredko prinese rezultate šele s prisilo, ustrahovanjem in kaznovanjem. Seveda mi ne trdimo, da se je nasilje dogajalo pri vzreji oz. vzgoji sodelujočih živali, prikazali smo le način, ki bolj ali manj prevladuje pri učenje cirkuških točk.

Po Zakonu o zaščiti živali je zaščita živali po tem zakonu dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali (2. člen), zaščita živali pa pomeni, da morajo vse že omenjene osebe zaščititi življenje živali, njihovo zdravje in dobro počutje. To velja tudi v obravnavanem primeru. Tako upravni organ, kot tudi prireditelj sta dolžna ravnati po omenjenih določbah in zaščiti živali, med drugim tudi konje. Seveda velja to tudi za soglasje VURS-a.

4. Na podlagi vsega navedenega tako menimo, da sodelovanje živali na prireditvi ni potrebno in jim lahko celo povzroči trpljenje, za katerega ni razumnega in utemeljenega opravičila.

5. Če bo prireditev dovoljena, pa predlagamo, da bi bil na prireditvi ves čas prisoten veterinar, ki bi spremljal psihično stanje živali, npr. ali jih je strah, ali so vznemirjeni in podobno, kajti to ni v korist samo živali, temveč tudi varnosti prireditve, kajti prestrašene ali vzemirjene živali so lahko tudi nevarne za publiko, posebej, ker iz izkušenj vemo, da med prizoriščnim prostorom oz. odrom in publiko ni nekih varovalnih ograj ali česa podobnega. Predlagamo, da upravna enota to kot pogoj navede v izreku odločbe, v kolikor to izrecno ne izhaja iz soglasja Veterinarske uprave. Če bi veterinar ugotovil trpljenje živali, pa mora takoj prekiniti točko, v kateri nastopajo živali.

6. Ob koncu pa še naslednje:
Znano je takoimenovano zlato pravilo, ki pravi, da kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. To pravilo je osnova etike. Po našem mnenju velja to pravilo tudi v človekovem odnosu do živali. Kdo si želi, da bi bil cirkuški eksponat, kot morajo biti to mnoge živali in ure in ure ponavljati določene gibe, včasih pa dobiti še kakšno po hrbtu?

Hvala in lep pozdrav.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Print Friendly, PDF & Email