Vlada RS je v začetku februarja 2005 imenovala Komisijo Vlade RS za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti. Vanjo je imenovala med drugim nekatere ministre in tudi direktorja Urada Vlade RS za verske skupnosti. Komisija bo reševala odprta vprašanja verskih skupnosti, ki se nanašajo na njihovo razmerje do države. Pri reševanju teh vprašanj pa je zaradi občutljivega verskega področja nujno potrebno, da je ta komisija objektivna in nepristranska ter da ne daje prednosti nobeni verski skupnosti ali veroizpovedi.
Znano je, da je v Sloveniji večina prebivalcev članov Katoliške cerkve. To so v glavnem postali s krstom kot dojenčki, torej so bili brez svojega privoljenja »pahnjeni« v to cerkev, kar je, mimogrede, v nasprotju s svobodo vesti, ki je pripadala in pripada vsaki osebi, tudi otroku, in ki vsebuje tudi pravico do svobodnega vstopa v versko skupnost in seveda tudi do izstopa. Glede na podatke o številčni pripadnosti prebivalstva Katoliški cerkvi, bi bilo mogoče predvidevati, vsaj statistično, da je tudi v omenjeni komisiji večina članov Katoliške cerkve.
Član Katoliške cerkve si je po Zakoniku cerkvenega prava dolžan prizadevati, da se Božje oznanilo odrešenja bolj in bolj širi med vse ljudi vseh časov po vseh krajih zemlje (kanon 211) in po svojih zmožnostih časno ureditev stvari prepojiti in spolniti z evangelijskim duhom (kanon 225). Po katekizmu Katoliške cerkve je pobuda krščanskih laikov še posebej potrebna, ko gre za to, da se odkrijejo ali izdelajo sredstva za povezovanje socialnih, političnih, ekonomskih stvarnosti z zahtevami krščanskega nauka in življenja. Takšna pobuda je normalna prvina življenja Cerkve: verniki, natančneje laiki, so na najbolj sprednji črti življenja Cerkve; po njih je Cerkev življenjsko počelo človeške družbe (št. 899). Državljan je dolžan, da po vesti ne sledi predpisom državnih oblasti, kadar te določbe nasprotujejo naukom evangelija (št. 2242). Del katoliškega nauka je tudi Stara zaveza, v kateri med drugim piše, da mora iti katolik, če je zadeva zanj pretežka, po nasvet k duhovniku in da se s smrtjo kaznuje tisti, ki ne posluša duhovnika (5 Mz 17,8-12).
Iz navedenega je mogoče povzeti, da je član Katoliške cerkve v Sloveniji dolžan braniti in širiti katoliški nauk vsepovsod in ob vseh časih ter da je dolžan iti po nasvet k duhovniku, če je zadeva zanj pretežka. Zavrniti mora pravni red Slovenije, če nasprotuje naukom evangelija. Vse to velja tudi za člane omenjene komisije, ki so istočasno tudi člani Katoliške cerkve. Zaradi tega se postavlja vprašanje, ali je lahko član komisije tudi član Katoliške cerkve, saj je njegova objektivnost in nepristranost zelo vprašljiva, posebej tudi zaradi tega, ker ga v Katoliški cerkvi čakajo kazni, če ne ravna po nauku te cerkve. Kako bo lahko član komisije nepristranski pri reševanju npr. odprtega vprašanja judovske skupnosti, če je kot član Katoliške cerkve vezan na naslednjo izjavo cerkvenega učitelja Ephraima: Judi so suženjske narave, blazneži, hudičevi služabniki, morilci, njihovi voditelji so zločinci, njihovi sodniki podleži, »so devetindevetdesetkrat tako slabi kot nejudi«. Kako bo lahko član komisije nepristranski pri reševanju odprtih vprašanj verskih skupnosti, če je npr. vezan na naslednjo izjavo, ki je del katoliškega nauka: »Vsi, ki niso katoliški, so krivoverci in bratje Judov« (Ambrozij »sveti«). In za krivoverce je po kazenskem pravu Katoliške cerkve predpisana kazen izobčenja, kajti krivoverstvo je kaznivo dejanje.
Zato je društvo pozvalo Vlado RS, naj posreduje podatke o tem, ali so člani komisije tudi člani Katoliške cerkve in če so, kateri so to. Društvo meni, da gre za informacije javne narave in da bi bilo treba posredovati te podatke tudi zaradi izvajanja etičnega kodeksa, ki so ga podpisali kandidati za ministre.
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve,
zanj odvetnik Vladko Began
Objava: Naša žena, št. 4/2005.
