Varstvo okolja s polnimi usti mesa

Slovenija predseduje Svetu EU. Ena izmed prioritetnih tem predsedovanja je tudi boj proti podnebnim spremembam, ki postajajo vedno hujša grožnja Evropi. V tej borbi ima izjemno pomembno vlogo država, saj ima preko organov odločanja v rokah škarje in platno, s čimer lahko doseže spremembe v družbi, ki bi pomenile izboljšanje stanja. Ker podnebne spremembe pomenijo po mnenju mnogih največjo grožnjo sedanji in prihodnji družbi, večjo kot vojne in terorizem, je vloga države toliko bolj pomembna.

V okviru tega predsedovanja je tudi mnogo različnih dogodkov, na katerih strežejo hrano živalskega izvora, tudi meso. Postavi se temeljno vprašanje, in sicer, ali je verodostojno, da politiki uživajo meso, istočasno pa govorijo o varstvu okolja. Živinoreja je namreč eden izmed naj večjih virov uničevanja podnebja in okolja, meso pa je tudi rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, ki so v porastu, zaradi njih letno umira po svetu desetine milijonov ljudi. Da ne omenjamo neizmernega in nepredstavljivega trpljenja živali, ki so glavne žrtve živinoreje, saj se jih letno za človekovo prehrano pomori kar 45 milijard (v Sloveniji približno 30 milijonov). Mnoge izmed njih so se že ali pa se še bodo znašle kot žrtveno jagnje na krožniku politične elite na Brdu pri Kranju, kjer se odvija slovensko predsedovanje Svetu EU. Naš vsakdanji kruh, bi rekel kdo. Že res, vendar z izjemno hudimi posledicami za družbo. »Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje,« je zapisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World. Enquete-Kommision, raziskovalna komisija nemškega zveznega parlamenta za zaščito zemeljske atmosfere, meni, da je največ, kar lahko storite za okolje, da postanete vegetarijanec. Zato bi bilo nujno, da se ljudje odpovedo hrani, ki vsebuje živila živalskega izvora. Ali ni zato vsaka borba proti podnebnim spremembam farsa, dokler se tisti politiki, ki o tem govorijo, ne distancirajo od uživanja mesa? Ali obstajajo hujši okoljski grešniki od tistih, ki so odgovorni za proizvodnjo mesa? Ali ni vsakdo, ki uživa meso, sokriv za podnebne spremembe, uničevanje okolja in trpljenje živali? Ali ni soodgovoren za efekt tople grede z vsemi negativnimi posledicami – za ljudi, ki umirajo od lakote, ker nimajo pridelovalnih površin (npr. za žito, ker tega porabijo za krmo za živali), za sekanje deževnih gozdov, ker je potrebna površina za živinorejo? Kakšen vtis bo naredilo na javnost, če bodo tisti, ki govorijo o varstvu okolja oz. klime, le-to z uživanjem mesa najbolj uničevali? Kako naj si ljudje tolmačijo situacijo, ko je nek politik prisegel, da bo delal za blaginjo ljudi, istočasno pa uživa meso, ki uničuje temelje družbe in s tem blaginjo ljudi?

Razprava o podnebnih spremembah oz. o borbi proti njim, ki poteka v okviru slovenskega predsedovanja EU, bi bila vsekakor bistveno bolj verodostojna, če bi seje udeleževali ljudje, ki ne uživajo mesa oz. če bi se na njej ne nudilo živil živalskega izvora.

O tej temi glej tudi Pobudo Vladi Republike Slovenije, da poskrbi, da se na uradnih in neuradnih srečanjih v okviru slovenskega predsedovanja EU gostom pri kosilu oz. drugih obrokih ne bo nudilo živil živalskega porekla na: http://www.osvoboditev-zivali.org index.php?arhv=l0713.

Objava: Osvoboditev živali, marec 2008.

Christoph Bals, vodja Germanwatch:

“Vsak šef vlade, kije v svoji zaprisegi obljubil, da bo ljudstvo varoval pred nesrečo, se zdaj obvezuje za resno politiko o klimi. Nenazadnje gre za nešteta človeška življenja.”

Print Friendly, PDF & Email