Odstrel medvedov povečuje njihovo število

Minister za okolje in prostor je sprejel odločitev za odstrel medvedov. Čeprav je medved v Sloveniji ogrožena vrsta, bodo medvedi očitno padali kot po tekočem traku. Podobno kot prejšnja leta, saj je bilo v letih od 1995 do 2007 iz narave odvzetih kar 961 medvedov, v letu 2006 celo rekordnih 126. Kako država s pokolom medvedov skrbi za ohranjanje naravnega bogastva, kar je njena ustavna dolžnost, ni jasno. Ubijanje je namreč uničevanje in ne ohranjanje, pa čeprav gre za živali.

Kako odstrel vpliva na samo vrsto? V tej zvezi je zanimiva študija iz Kanade (univerza v Alberti), kjer so prišli do ugotovitve, da lov povečuje število črnih medvedov. Ugotovili so namreč, da je v populaciji, kjer se je medvede lovilo, odstotek preživetja pri mladih živalih večji, kot pa v tisti populaciji, kjer jih niso lovili. Prav tako je v lovljeni populaciji število mladičev na samico večje kot v nelovljeni. To se sklada z dokazano ugotovitvijo, da lov povečuje število živali, saj se vrsta pred iztrebljenjem brani tudi s povečano nataliteto.

Kako pa lov na čme medvede vpliva na konflikte med ljudmi in medvedi, je bilo raziskano v ZDA in Kanadi. Raziskovalci so želeli ugotoviti dejavnike, ki zmanjšujejo konfliktne situacije človeka z medvedom. Prva hipoteza je bil lov. V nekaterih zveznih državah so zato povečali odstrel medvedov. Druga hipoteza pa je bil program izobraževanja prebivalcev o pravilnem ravnanju z medvedi. In kakšni so bili rezultati? Tam, kjer so povečali odstrel, se je število konfliktov povečalo. Mnogi so pričakovali, da bo zaradi manjšega števila medvedov tudi manj konfliktov, vendar se je zgodilo ravno nasprotno. Tam, kjer so uvedli program izobraževanja ljudi o sobivanju z medvedi, se je število konfliktov drastično zmanjšalo. Ker v primeru črnih in rjavih medvedov naravne zakonitosti delujejo enako, je jasno, da zgornji izsledki veljajo tudi za medvede v Sloveniji.

Dejstvo, da lov povečuje število živali, pomeni, da odstrel medvedov ustvarja pogoje za večje število teh živali. To pa pomeni potencialno več škode in konfliktov med ljudmi in medvedi. Vprašanje je, ali ne nosi država, ki odreja odstrel medvedov, glavno odgovornost za škodo, ki naj bi jo v zadnjem času povzročili medvedi. Vprašanje je tudi, ali ni za lokalno prebivalstvo v bistvu bolj nevaren odstrel medvedov kot pa medvedi sami. Ne gre namreč pozabiti zgoraj navedene raziskave o vplivu lova na konflikte med ljudmi in medvedi. Po zatrjevanju Vlade RS je medved plašna žival, ki se srečanju s človekom praviloma ogne. Ob upoštevanju navedene trditve in ob uresničevanju pozitivnih ukrepov iz Strategije upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji (odlov, odprava vseh možnih dejavnikov, ki medvede privabljajo k naseljem, informiranje ljudi o biologiji in ekologiji medveda, prednost govedoreji pred rejo drobnice pri novem uvajanju paše …), predvsem pa ob opustitvi reje drobnice, obstaja velika verjetnost, da bi bilo stanje bistveno boljše.

Lov ni potreben. To dokazuje tudi kanton Ženeva, kjer je bil lov prepovedan že pred približno tridesetimi leti. Narava lahko tudi sama uravnava število medvedov, samo priložnost ji je potrebno dati. In ji pri tem pomagati. Bolj ali manj očitno je, da so medvedi žrtev napačne državne politike. Ali so žrtev napačne državne politike, ki temelji na odstrelu, tudi lokalni prebivalci?

Več o tem oz. o nezakonitosti odstrela medvedov v letu 2008 v tekstu Izpodbijanje pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (11.3.2008) na spletni strani: http://www.osvoboditev-zivali.org/index. php?arhv= 10863.

Objava: Osvoboditev živali, marec 2008.

Print Friendly, PDF & Email