Udeležba v upravnih postopkih, ki se tičejo živali (UE Gornja Radgona)

 

Upravna enota Gornja Radgona
Partizanska cesta 13
9250 Gornja Radgona

28.6.2007

Zadeva: udeležba v upravnih postopkih, ki se tičejo živali in vstop v postopek za izdajo dovoljenj za javne prireditve, ki se tičejo živali

 

Spoštovani!

I. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je kot društvo, ki deluje na področju zaščite živali, zainteresirano, da kot stranski udeleženec sodeluje oz. se udeležuje vseh upravnih postopkov, ki se vodijo v okviru naslovne upravne enote ter se kakorkoli tičejo živali (in rib). To obvestilo se daje v smislu 143. člena Zakona o splošnem upravnem postopku s ciljem, da upravni organ ve, da smo zainteresirani za udeležbo v navedenih upravnih postopkih in da nas lahko pred začetkom ugotovitvenega postopka povabi k udeležbi v postopku.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice ima pravni interes za sodelovanje oz. udeležbo kot stranski udeleženec v obravnavanih postopkih in ta interes obrazlaga v nadaljevanju.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice (v nadaljevanju tudi društvo) je registrirano pri Upravni enoti Šentjur pri Celju pod zaporedno številko 159. Zakoniti zastopnik društva je Stanko Valpatič (odločba UE Šentjur pri Celju z dne 17.9.2002). Društvo je bilo ustanovljeno s ciljem prizadevanja za uveljavitev pravic živali v Ustavi Republike Slovenije in v praksi tako, da bi lahko živali živele življenje, ki je primerno njihovi vrsti, svobodno in v miru ter brez strahu, da jih bo kdo preganjal, mučil ali ubil, razen tega je namen tudi prizadevanje za varstvo okolja in ohranjanje narave (3. člen statuta društva). Namen in cilje društvo uresničuje z izvajanjem zlasti naslednjih nalog (4. člen statuta društva):
– prizadevanje za odpravo sedanjega stanja, ko človek uporablja živali za svoje potrebe
– prizadevanje za širitev zavesti o enosti človeka, živali, rastlin, mineralov prizadevanje za odpravo živinoreje, lova, poskusov na živalih, škodljivih transportov živali in vseh dejanj, ki škodujejo okolju in naravi oz. ju uničujejo
– prizadevanje za pravno priznanje pravic živali
– informiranje javnosti o slabem položaju živali in o tematiki s področja varstva okolja in ohranjanja narave
– informiranje javnosti o škodljivosti mesne in mlečne prehrane ter pozitivnih vidikih vegetarijanske, veganske in teranske prehrane
– prizadevanje za odpravo kakršnegakoli mučenja živali
– izobraževanje glede zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave
– prizadevanje za pravno varstvo živali, narave in okolja
– sodelovanje z drugimi organizacijami, ki delujejo na področju zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave
– izvajanje nacionalnih ali mednarodnih projektov oz. programov s področja zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave oz. sodelovanje pri njih
– promocijske aktivnosti s področja delovanja društva
– organiziranje strokovnih oz. drugih srečanj s področja zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave.
Društvo si prizadeva za zaščito živali, varstvo okolja in ohranjanja narave na vseh področjih družbenega življenja.
Vse to je razvidno iz statuta društva, ki ga je mogoče dobiti na spletni strani društva.
Društvo je z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 23.6.2006, št. 215-3/2006 pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu. Odločba se prilaga.

Pravni interes za udeležbo v upravnih postopkih izhaja iz različnih pravnih predpisov, kot tudi iz dejstva, da ima društvo status društva, ki deluje v javnem interesu. V nadaljevanju podrobneje o tem.

1. Iz dejavnosti društva oz. njegovih statutarnih nalog, ciljev in namenov je razvidno, da gre za društvo, ki se med drugim bori za zaščito živali na vseh področjih in za vse vrste živali. Tako se bori za zaščito lovnih in klavnih živali, živali, na katerih delajo poskuse, prostoživečih živali, živali v ujetništvu, hišnih živali, živali, ki morajo sodelovati na raznih prireditvah, … Življenje živali, primerno njeni vrsti, pravica do življenja živali, življenje živali v svobodi in miru in brez da bi jih kdo preganjal, lovil, mučil ali ubil so neposredni pravni interesi oz. koristi društva, ki jih priznava tudi Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), ko v 1. členu navaja, da (on) določa odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega, počutja, in seveda tudi ustava RS, ko določa dolžnost države, da skrbi za ohranjanje naravnega bogastva, kamor spadajo seveda tudi živali in ko določa, da mučenje živali ni dovoljeno.

2. Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) je krovni zakon in velja za vse vrste živali, ne glede na to, da obstajajo področni zakoni oz. drugi predpisi, ki tudi obravnavajo problematiko živali (in rib) (Zakon o divjadi in lovstvu, Zakon o varstvu okolja, Zakon o gozdovih, Zakona o morskem in sladkovodnem ribištvu, Zakon o kmetijstvu, Zakon o veterinarskih merilih skladnosti, Zakon o živinoreji, Zakon o ohranjanju narave, Zakon o javnih zbiranjih …). Po 2. členu Zakona o zaščiti živali je zaščita živali dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila z namenom za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali. Po 42. členu istega zakona morajo društva, ki delujejo na področju zaščite živali opozarjati na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali. Iz vsega tega jasno izhaja, da ZZZiv nalaga društvu, da mora uporabiti vsa sredstva, tudi pravna, da zaščiti živali in da opozarja na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali. Zato mora sodelovati, seveda v skladu s svojimi zmožnostmi, v raznih pravnih postopkih in uporabiti vsa pravna sredstva, ki mu jih daje pravni red, da zaščiti zavarovane ali druge živalske vrste oz. živali (in ribe). Potrebno je jasno poudariti, da gre za dolžnost sodelovanja v raznih pravnih in drugih postopkih v cilju zaščite živali s pravnimi ali drugimi sredstvi, če bi prišlo do kršitev v škodo živali. Da lahko društvo sodeluje v teh postopkih, pa obvešča naslovni organ, da je zainteresirano za udeležbo v vseh upravnih postopkih, ki tečejo pri tem organu in se dotikajo živali (in rib). Iz zakonske dolžnosti pobudnika, ki izhaja iz 2. oz. 42. člena, pa tudi izhaja, da je ZZZiv v okviru določil obeh omenjenih členov podelil pravni interes za sodelovanje v vseh pravnih postopkih vsem osebam, ki so navedene v obeh členih. Zakonodajalec je torej društvu priznal pravni interes za sodelovanje v raznih pravnih postopkih kar z zakonom. Ob vsem tem je potrebno tudi navesti, da je bistvo varstva oz. zaščite živali v učinkoviti zaščiti živali in ne samo v tem, da se na splošno opozarja na kršitve s tega področja ali da se prijavljajo državnim organom posamični primeri kršitve predpisov s področja zaščite živali. In pravni postopki, kot so upravni postopki pred naslovnim organom, spadajo v učinkovito zaščito živali oz. so pogoj za to.

3. Društvo je, kot že uvodoma navedeno, pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu. Ta status je društvu podelilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in to na podlagi Zakona o zaščiti živali oz. Pravilnika o kriterijih za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, veterinarstva ali prehrane. Ta status ima torej društvo na področju zaščite živali, saj je društvo ustanovljeno za delovanje na tem področju in deluje na področju zaščite živali, kot je vse to razvidno iz statuta. Delovanje društva torej presega interese članov in je splošno koristno (tako Zakon o društvih). Zakon o zaščiti živali sicer ni točno navedel, kaj vse je vsebina statusa društev, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali, je pa jasno, da imajo takšna društva, zaradi pomembnosti svojega delovanja in družbenega zaupanja, primerne prednosti, ugodnosti in olajšave, pa čeprav te prednosti, ugodnosti ali olajšave niso v vseh primerih uzakonjene, so pa dejansko oz. pravno priznane v raznih postopkih ali drugače. Podobno izhaja tudi iz Odločbe Ustavnega sodišča opr. št. U-I-239/99. Ob tem je potrebno upoštevati seveda vse to, kar je v zvezi z 2. in 42. členom Zakona o zaščiti živali navedeno predhodno. Uzakonjena je npr. ugodnost, da društva, ki delujejo v javnem interesu, ne plačujejo upravnih taks. Uzakonjena je tudi prednost iz 36. člena veljavnega Zakona o društvih v zvezi s pridobivanjem sredstev iz državnega proračuna, da lahko status društva, ki deluje v javnem interesu prinese maksimalno 20% vrednosti vseh meril. Kot ena izmed prednosti, ki jo imajo društva, ki imajo status društva, ki deluje v javnem interesu, je tudi to, da lahko zastopajo predmet svoje dejavnosti v raznih postopkih, če je po naravi stvari seveda to sploh možno (smiselno tako tudi sklep ustavnega sodišča z dne 7.12.2006, ki se prilaga). Na področju ohranjanja narave je to celo uzakonjeno, saj Zakon o ohranjanju narave določa, da ima društvo, ki pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.
Nesporno je, da ima Društvo za osvoboditev živali in njihove pavice status društva, ki deluje v javnem interesu in to na področju zaščite živali. V področje zaščite živali spada tudi zaščita živalih, za katere veljajo zakoni in drugi predpisi s področja naslovne upravne enote, saj je Zakon o zaščiti živali krovni zakon, ki velja za zaščito vseh živali, ne glede na to, kje živijo oz. gre za domače živali, hišne živali, prostoživeče živali, živali v ujetništvu, gozdne živali itd. To je npr. jasno razvidno tudi iz gradiva Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali (ZZZiv-B), ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod šifro 007-268/2006 z dne 28.7.2006 poslalo vladi RS oz. generalnemu sekretariatu vlade RS v sprejem oz. nadaljnji postopek za parlament. Tam so navedeni tudi predpisi, ki so formalno izdani npr. na podlagi Zakona o ohranjanju narave, vendar pa so v zvezi z živalmi, kot npr. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu ali prej veljavnega zakona o lovu npr. Pravilnik o uporabi lovskih psov v loviščih in podobno. Zaščita živali po Zakonu o zaščiti živali obsega torej zaščito vseh živali najmanj v Sloveniji, kar tudi pomeni, da se polje delovanja društva v smislu statusa društva, ki deluje v javnem interesu, nanaša oz. je usmerjeno vse živali, torej tudi tiste, s katerimi se ukvarja naslovni organ.
Ker torej društvo v javnem interesu varuje oz. ščiti tudi tisti del narave oz. okolja, to pa so živali, ki bi lahko bile z akti naslovnega organa ogrožene in ker ima društvo status društva, ki deluje v javnem interesu, ta pa daje, po mnenju društva, sicer neuzakonjeno, vendar pravno priznano, pravico zastopanja interesa živali v vseh postopkih, tudi pred naslovnim organom, je po mnenju društva nedvoumno izkazan pravni interes za udeležbo v postopku tudi na tej podlagi.

Nenazadnje je potrebno navesti še naslednje:
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je že sodelovalo kot stranski udeleženec v upravnih postopkih, ki so se tikali živali in sicer gre za postopke izdaje dovoljenj za javne prireditve pred upravnimi enotami v Velenju (št. 215-131/2005), Novi Gorici (št. 215-149/2006) in Ljubljani (št. 215-904/2006). V vseh teh postopkih je bilo društvu priznano, da lahko zastopa interese živali v omenjenih upravnih postopkih. Tudi sedaj oz. v letu 2007 društvo nastopa kot stranski udeleženec v korist živali v upravnih postopkih, ki se tičejo živali (Upravne enote Ljubljana, Celje, Velenje, Laško, … – v letu 2007 je že sodelovalo v kakšnih 30 postopkih).
Tudi Ustavno sodišče Slovenije je društvu priznalo pravni interes za sodelovanje v postopku pred tem sodiščem, saj je sprejelo dve pobudi društva za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti dela Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in Pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda iz narave, tako za leto 2006 kot tudi za leto 2007.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice tako meni, da je izkazan pravni interes za udeležbo v upravnih postopkih, ki se tičejo živali (tudi rib) in jih vodi naslovni organ, zato ga poziva, kot že navedeno, da ga povabi k udeležbi v vse upravne postopke, ki jih vodi in se tičejo živali (tudi rib) oz. mu omogoči sodelovanje kot stranskemu udeležencu v smislu 43. oz. 143. člena ZUP-a.

V smislu 7. odstavka 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku vas tudi pozivamo, da nas obveščate o poteku, in tako tudi o začetku, vseh upravnih postopkov, ki se tičejo živali. Naša pravna korist je v tem, da bomo na ta način seznanjeni z začetkom upravnih postopkov, ki se tičejo tudi živali, da bomo lahko tako v smislu 142. člena Zakona o splošnem upravnem postopku zahtevali vstop v te postopke in zahtevali priznanje lastnosti stranskega udeleženca. Sicer pa pri utemeljitvi pravne koristi velja vse, kar je zapisano zgoraj glede utemeljitve pravnega interesa. Seveda vse to velja v primeru, v kolikor menite, da ne izpolnjujemo pogojev za povabilo k udeležbi v postopku v smislu 143. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

II. Društvo je zvedelo, da bo na področju, ki ga pokriva naslovni organ javna prireditev, kjer bodo sodelovale tudi živali in sicer bo od 25.8. do 31.8.2007 v Gornji Radgoni Kmetijsko – živilski sejem, na katerem bodo prisotne tudi živali oz. bo organizirano zbiranje živali. Na podlagi zgoraj navedenega zahtevamo vstop v ta upravni postopek za izdajo dovoljenja za to prireditev in priznanje lastnosti stranskega udeleženca (43, 44, 142, 143 člen ZUP), saj je podan naš pravni interes za to, vse kot je bilo že zgoraj navedeno – seveda če bo vloga za izdajo dovoljenja za omenjeno javno prireditev sploh vložena oz. je že vložena.

III. Kot pooblaščenca za vročitve v smislu 89. člena Zakona o splošnem upravnem postopku določamo osebo z imenom: Vladko Began (031/284 643), Senovica 10a, 3240 Šmarje pri Jelšah. Prosimo, da vse dokumente v teh zadevah vročate njemu.

Hvala in lep pozdrav.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Pooblastilo za vročitve sprejemam.
Vladko Began

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post