Upravna enota Celje
Ljubljanska c. 1
3000 Celje

14.5.2007

Zadeva: Razstava rottweilerjev

Spoštovani!

Prejeli smo vaš dopis z dne 7.5.2007, št. 215-156/2007-3 (02135), s katerim nam sporočate, da vam lahko do 14.5.2007 posredujemo pisno stališče do razstave rottweilerjev, ki naj bi bila dne 7.5.2007 v prostorih Konjeniškega kljuba Celje – Škofja vas 51..

Za navedeni dopis se zahvaljujemo in menimo, da je Upravna enota Celje s tem storila zelo pomemben korak k zaščiti živali.

Po ogledu spisovnih listin, med katerimi pa ni bilo soglasja oz. akta VURS-a, podajamo naslednje stališče:

Prireditvi sami po sebi ne nasprotujemo, nasprotujemo pa temu, da bi na tej prireditvi sodelovali psi, saj psom sodelovanje na tej prireditvi ni v korist in lahko negativno vpliva na njihovo dobro počutje. Poleg tega pa psi ne morejo biti razstavni eksponat, saj so živa bitja s svojimi občutki, čustvi, inteligenco, dušo in ne stvari. Dejstvo, da se jih tretira kot razstavni eksponat, pa po našem mnenju krši njihovo dostojanstvo. Razstavljajo se lahko samo stvari in ne živa bitja.

Po Zakonu o zaščiti živali je zaščita živali po tem zakonu dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali (2. člen), zaščita živali pa pomeni, da morajo vse že omenjene osebe zaščititi življenje živali, njihovo zdravje in dobro počutje. To velja tudi v obravnavanem primeru. Tako upravni organ, kot tudi prireditelj sta dolžna ravnati po omenjenih določbah in zaščiti živali, med drugim tudi pse. Seveda velja to tudi za soglasje VURS-a.

Navedeni dogodek bo za marsikaterega psa lahko pomenil močno vznemirjanje, saj ni vajen takšnih prireditev, ker bo npr. prvič sodeloval na razstavi in pred večjim številom ljudi in drugih psov ter v prostoru, kjer bo verjetno večji hrup, saj bodo uporabljene zvočne naprave, ki se običajno uporabljajo na takšnih prireditvah. To pa bo pomenilo, da bo lahko doživel prekomerno vznemirjanje, kar pomeni, da bo trpel, saj pomeni prekomerno vznemirjanje trpljenje živali v smislu 10. točke 5. člena Zakona o zaščiti živali. Trpljenje živali pa ogroža tudi dobro počutje živali in njegovo zdravje.

Mogoče je tudi, da bo mnoge pse na prireditvi, zaradi raznih razlogov, strah. To pa bo pomenilo, da bodo ti psi trpeli, saj pomeni tudi strah trpljenje živali v smislu že navedene 10. točke 5. člena Zakona o zaščiti živali.

Kot že uvodoma rečeno, živali ne morejo biti razstavni eksponati, saj niso stvari. Po svoje je razumeti željo prireditelja, da želi ljudem predstaviti lepoto psov, vendar je ta namen mogoče doseči tudi na drug način in ni potrebno, da bi bila to razstava psov z ocenjevanjem. Tako je mogoče pse posneti na video ali narediti fotografije in preko teh medijev, posebej pa še s pomočjo spleta, plasirati lepoto psov v javnost. Na ta način je mogoče tudi ocenjevati lepoto psov, če se temu ni mogoče na noben način izogniti. Zato razstava psov v živo ni nujna in tako ni potrebna. Kot že navedeno, bodo mnogi psi mogoče vznemirjeni in to iz že navedenih razlogov, ali mogoče tudi iz razlogov, ki trenutno niso znani. Zato je mogoče zaključiti, da lahko pomeni razstava psov z ocenjevanjem nepotrebno vznemirjanje psov, kar pomeni, da bi lahko šlo za trpljenje živali (10. odst. 5. člena Zakona o zaščiti živali).

Po Pravilniku o zaščiti hišnih živali mora skrbnik hišne živali, psi pa so hišne živali, zagotoviti dobro počutje živali tudi na prireditvi in preprečevati motnje v obnašanju živali. Zagotoviti mora tudi ustrezen bivalni prostor in privez. Kletke, ki jih mora zagotoviti skrbnik živali morajo ustrezati 23. členu, privez pa 24. členu Pravilnika o zaščiti hišnih živali. Za pesjak in uto so točno določene minimalne velikosti glede na težo oz. velikost psa in vprašanje je ali bo to spoštovano na prireditvi oz. ali je to sploh mogoče glede na verjetno večje število psov na razstavi. Podobno je glede priveza, saj mora biti veriga dolga vsaj 3 metre, merjeno pri tleh. Izkušnje kažejo, da so psi v času, ko čakajo na svoj nastop, zaprti v zelo male bokse, kar zanje pomeni lahko veliko trpljenje, saj se mnogi ne morejo niti dobro vleči oz. pretegniti. Gre za bokse, ki ne izpolnjujejo pogojev po že omenjenem pravilniku. Nekaj slik iz neke razstave psov, ki je bila pred kratkim v Celju, je priloženih. Tu se postavi vprašanje, ali ne gre pri takšnem ravnanju za surovo ravnanje z živalmi. Če je temu tako, ali je takšno ravnanje dovoljeno?

Ob tem bi navedli še mnenje znanega slovenskega kinologa Jožeta Vidica, dr. vet. med., ki je o razstavah psov v reviji Moj pes (12/96, str. 4) navedel:
»Zdajšnje razstave čedalje bolj postajajo nekakšno sejmišče, kjer lahko kupimo vse za svoje hišne ljubljence, psi v ocenjevalnih krogih in ob njih pa so bolj ali manj v ozadju. Mnogi kot pozabljeni čemijo v kovinskih ali drugačnih kletkah, so privezani ali pa jih pustijo kar v avtomobilu (tudi ob zelo visokih in zelo nizkih zunanjih temperaturah), med tem ko skrbniki nekje klepetajo, sedijo v gostilni ali počnejo kdove kaj. Zato nekateri, še zlasti varstveniki živali upravičeno menijo, da so razstave za pse zgolj oblika mučenja, psi pa postajajo marionete vse bolj grotesknega človekovega okusa. Ali so torej razstave sploh še potrebne?«

Če torej sledimo kinologu Jožetu Vidicu, ali je lahko predmetna razstava psov mučenje živali. Če je odgovor da, potem naslovni organ ne sme dovoliti te prireditve, saj bi izdal upravno odločbo, ki bi bila nična (člen 279 ZUP-a), ker bi s svojo izvršitvijo povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo dejanje po kazenskem zakonu. In v omenjenem zakonu je navedeno tudi kaznivo dejanje mučenja živali.

Na podlagi vsega navedenega tako menimo, da razstava psov z ocenjevanjem za živali ni potrebna. Namen razstave se lahko doseže z drugimi sredstvi, ki na pse ne bodo vplivala negativno, kot že opisano, tudi ljubitelji psov lahko lepoto svojih živali posredujejo drugim na način, ki za živali ni stresen in ne pomeni nepotrebnega oz. prekomernega vznemirjenja, torej trpljenja.

Stališče v zvezi s soglasjem VURS-a bomo podali, ko ga bomo prejeli.

Ob koncu pa še naslednje:
Znano je takoimenovano zlato pravilo, ki pravi, da kar ne želiš, da ti drugi storijo,ne stori ti njim. To pravilo je osnova etike. Po našem mnenju velja to pravilo tudi v človekovem odnosu do živali. Kdo si želi, da bi bil razstavni eksponat, ki bi si ga obiskovalci ogledovali in komentirali njegovo lepoto. Kdo si želi, da bi mu obiskovalci rekli npr. poglej kakšen je ali kako čuden je oz. ta mi pa ni všeč in podobno. Vse to pa se lahko zgodi psom, če bodo sodelovali na planirani razstavi. Kako se bodo počutili, saj tudi živali zaznavajo oz. čutijo, kaj si ljudje o njih mislijo.

Hvala in lep pozdrav.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Zanj pooblaščenec Vladko Began, varuh pravic živali