V članku z gornjim naslovom je minister za zunanje zadeve dejal, da bo Slovenija umaknila aktivno sponzorstvo resolucije o svetu brez jedrskega orožja. Ce to pomeni, da se bo Slovenija umaknila iz pobude resolucije o svetu brez jedrskega orožja, ali potem to pomeni, da si Slovenija ne želi imeti sveta brez jedrskega orožja? Ali to pomeni, da vlada želi svet z jedrskim orožjem? Torej tudi Slovenijo z jedrskim orožjem? Če je bil vstop v pobudo del javnega interesa, ali je tudi izstop del javnega interesa? Oboje ni mogoče! Kaj je za blaginjo Slovenije, minister oz. člani vlade so namreč prisegli, da bodo z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije (113. in 104. člen ustave), svet brez jedrskega orožja ali z njim? Ali si svet z jedrskim orožjem želijo tudi državljani Slovenije? Ali bo vlada pred izstopom iz pobude povpraša državljane, ali so za izstop? Č ne, v čigavo korist dela? Ali mogoče v korist tistih, ki nas na vsak način želijo spraviti v Nato, ki je, kot pravi minister, strateška usmeritev. Mogoče je strateška usmeritev vlade ali ideologov vojne oz. njihovih pomočnikov, ni pa znano, da bi bil Nato strateška usmeritev državljanov Slovenije, saj o tem ni bilo referenduma. Ali pomeni Nato, torej organizacija, ki je v svoji biti ustvarjena za ubijanje, več kot svet brez jedrskega orožja? Pa v ustavi piše, da pri zagotavljanju varnosti izhaja država (Slovenija) predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja (124. člen). Ali nas torej želi politika v osebi državnih organov, ki so financirani iz javnih sredstev, vpreči v stanje nemira ali celo vojne?

Ali nas želi v stanje nemira vpreči tudi avtor članka Naša vojna in mir (Delo – SP, 30.10.1998)? Avtor namreč v članku med drugim piše: “Mir je res visoko cenjena tema in ponudba z dragoceno nalepko. Le da je utvara ali blago brez vrednosti. … Popolnega miru nikoli ni in ga ne sme biti, vsaj dokler smo živi.” Če si avtor ne želi imeti miru, je to sicer njegova pravica, da pa trdi, da miru ne sme biti, je pa zelo čudno. Ali ga ne privošči drugim, ali ga ti ne smejo imeti? Mir je ena izmed bistvenih sestavin ustave, saj je tako del osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen), kot nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti (35. člen). Mir ne more biti in ni nikakršna utvara, saj lahko le mir v neki družbi (sistemu) prinese pozitivne spremembe te družbe, njen razvoj v pozitivni smeri, skratka, mir je osnova za razcvet sestavnih delov družbe in s tem družbe. To velja seveda tudi za Slovenijo. Nasprotno pa nemir, ali pa npr. vojna kot nemir močnejše intenzivnosti, v neki družbi sicer tudi vodi do sprememb, vendar so te spremembe negativne. Sistem oz. družbo uničujejo in vodijo k propadu. Nikoli ni stagnacije, vedno je mir ali nemir, vedno so spremembe, pozitivne ali negativne. Mir vodi v razcvet, nemir v uničenje. Vojna ali boj z drugim, kot del nemira, je del egoizma -ta pa deluje samo zase, želi imeti samo zase in s tem jemlje drugim oz. uničuje oz. skuša uničiti druge sestavne dele sistema, tako tudi sam sistem. Mir je po svoji biti večen, nemir je časovno pogojen. Nemiru !se vedno hitreje izteka čas, prihaja obdobje miru. Trajen mir je že na obzorju in ni proti sistemski dinamiki, temveč je njena osnova. Mir ni utvara oz. blago brez vrednosti, temveč je neminljivi del biti, torej notranjosti, vsakega človeka. Tako je iluzija oz. utvara samo nemir. To velja tudi za vojno. V večnosti in absolutnosti ni nemira, niti vojn.

Kaj se želi doseči z diskreditacijo miru? Kdo ima od tega korist?

Objava: Sobotna priloga Dela, 14.11.1998.