V tekstu z gornjim naslovom (Delo, 13.8.2022) je Luka Lisjak Gabrijelčič med drugim zapisal, da bi Sloveniji, glede na določene okoliščine, »ustrezala zgodba, po kateri Rusija le ni tako nevaren in negativen akter, kot se ga prikazuje, in so zato sankcije odveč«. Iz njegovega teksta je sicer mogoče razumeti, da podpira sankcije proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino.
Vsakdo ima pravico, da podpira sankcije proti Rusiji, pri čemer pa je seveda dobro, da se zaveda, kako in na koga vse vplivajo. Dejstvo je, da sankcije še najmanj prizadenejo ruski politični vrh, mnogo bolj pa prizadenejo »navadne« ljudi v Rusiji. Poleg tega pa so, kar je zanimivo, vedno bolj prizadete tudi tiste države, ki so uvedle sankcije proti Rusiji, predvsem gre za države EU. Vendar pa tudi tukaj prizadetost ni enaka – politični oligarhi, ki so sprejeli sankcije, bodo še najmanj trpeli, če sploh bodo. Najslabše jo bodo odnesli »navadni« ljudje v EU in drugod, kajti prihajajo draginja in razni omejevalni ukrepi, ki lahko močno prizadenejo milijone ljudi. Sankcije torej v bistvu najbolj škodijo »navadnim« ljudem na obeh straneh, kar politični oligarhi, ki so jih uvedli, sicer že od začetka vedo. In kljub temu so jih uvedli in še vedno vztrajajo pri njih, razmišljajo celo o novih. Ali želijo še naprej škoditi ljudem? In to zavestno, saj se zelo dobro zavedajo posledic. Ali politika torej namerno škoduje ljudem, tudi lastnim? In vse te škodljive posledice sankcij za ljudi, vključno z draginjo in raznimi omejevalnimi ukrepi, ki bodo povečale in poglobile revščino v EU, Ukrajini, Rusiji …, podpirajo vsi tisti, ki se strinjajo s sankcijami proti Rusiji in to ne glede na to, ali so politiki ali »navadni« ljudje.
G. Gabrijelčič še piše: »Takšna EU res ne bi bila nič več kot brutalni valjar za uveljavitev nemško-francoskega ekonomskega egoizma.« Vladajoča politika ZDA in EU sta že zdaj brutalni valjar, ki za uveljavitev svojih skrajno sebičnih in psihopatskih interesov s sankcijami ter orožjem in drugo vojaško pomočjo Ukrajini pobija na deset tisoče ljudi in uničuje vedno več naselij ter narave. In ni videti konca temu valjarju, ki, poleg podpore sankcijam s strani slovenske politike, zaradi katere že trpi mnogo Slovencev, še več pa jih verjetno bo, vsebuje tudi slovensko orožje, s katerim se ubija ljudi in uničuje okolje v Ukrajini.
Ali se tisti, ki podpirajo sankcije in pomoč Ukrajini v orožju, zavedajo, da imajo zaradi tega svoj delež pri ubijanju in uničevanju v Ukrajini, pa tudi pri negativnih posledicah sankcij na ljudi izven Ukrajine, kajti tat ni samo tisti, ki krade, temveč tudi tisti, ki drži vrečo. Kaznovan torej ni samo tat, temveč tudi njegov pomočnik. Zato je vprašanje, kakšno »kazen« bodo deležni tisti, ki podpirajo sankcije in vojaško pomoč Ukrajini? Vse je namreč energija in ta se ne izgubi, uči fizika. Tako je tudi podpora sankcijam in pomoči v orožju energija, in zaradi škodljive vsebine teh dejanj, tudi škodljiva. Po zakonu vzroka in učinka vsak dobi tisto, kar oddaja. Če oddaja nekaj škodljivega, se mu to prej ali slej vrne – če se pravočasno ne spreobrne. Sicer pa: Ali ni čudno, da nekdo podpira ubijanje ljudi, uničevanje njihovih domov in narave. Ali ni to škodoželjnost?
Putin je vsekakor nevaren in škodljiv element v tej zgodbi, toda sankcije proti Rusiji in vojaška pomoč Ukrajini celotno zadevo samo slabšajo, predvsem za ljudi in naravo. Če se gre politiki za blaginjo in življenje ljudi, kot ta to trdi, zakaj potem sprejema ukrepe, ki tej blaginji in življenju škodijo?
Dostava vojaške pomoči Ukrajini se opravičuje s pravno pravico do njene obrambe. Ali ta pravica obsega tudi pravico oblasti, da nekoga pošlje v smrt ali da drugače ogroža ljudi? Ali ni to v nasprotju s pravico do življenja? Ali je kdo dolžan umreti za psihopatske politike?
_______________
Tekst je bil poslan Delu (16.8.2022), vendar ga še ni objavil.
