Vlada je omilila nekatere protikoronske ukrepe. Zanimiva je omilitev v zvezi s prehajanjem občinskih meja. V štirih statističnih regijah bo namreč mogoče prehajati med občinami in tam obiskati nekatere trgovine, vendar pa to velja samo uporabnike aplikacije #ostanizdrav. Kaj pa, če nekdo nima telefona, na katerega bi si lahko naložil omenjeno aplikacijo? Ali mu bo vlada dala pametni telefon, da si bodo lahko naložil aplikacijo #ostanizdrav? Če ne, ali ne gre za diskriminacijo? Ali je ta aplikacija še vedno prostovoljna, če je pogoj za gibanje med določenimi deli države? Pogojevati ustavno pravico do svobode gibanja s posestjo pametnega telefona in aplikacije #ostanizdrav, je vprašljivo in čudno.

Če meje med statističnimi regijami in občinami v naravi niso označene, kar večinoma verjetno niso, kako naj potem nekdo, ki se po avtocesti pelje iz mariborske občine v Ljubljano ve, da ni več v tej občini in da je pri svoji vožnji prečkal kar nekaj občinskih meja ter tudi meje statističnih regij? Podobno velja za rekreativca v naravi. Če meja med občinami oz. statističnimi regijami v naravi ni označena, kako se bo dokazalo, da je nekdo kršil prepoved prehajanja meja, če ni vedel in ni mogel vedeti, kje je meja?

Vlada je določila, da je pri dovoljenem zbiranju zaradi preprečevanja okužbe s koronavirusom treba smiselno upoštevati priporočila NIJZ, ki so objavljena na spletnih straneh NIJZ. Eno izmed načel pravne države je, da so predpisi tako jasni, da niso mogoča različna tolmačenja? Ali pojem smiselno ustreza temu? Vprašanje, saj si smiselnost lahko razlaga vsak po svoje, verjetno bo tudi kontrolni organ ta pojem razumel drugače kot kakšen občan. Ali pojem smiselnost omogoča pravno varnost ljudi? Težko, bolj ali manj prinaša kaos. Ali ni potem uporaba pojma smiselno nesmiselna in protiustavna? V zvezi z vsem tem je zanimivo še naslednje. Vlada pravi, da je treba upoštevati vsa priporočila NIJZ, ki so objavljena na spletnih straneh NIJZ. Toda ali ljudi zavezuje nekaj, kar ni objavljeno v uradnem listu, temveč samo na spletni strani NIJZ? Vprašanje, saj morajo biti po ustavi državni predpisi, omenjena obveznost pa je vsebinsko del državnega predpisa, objavljeni v državnem uradnem listu – to pa je že omenjeni uradni list. Glede na to, ali ne bi morala biti v uradnem listu skupaj z odlokom objavljena tudi priporočila NIJZ?

Velja tudi obveznost nošenja mask in razkuževanja rok z nekaj izjemami in to je določila vlada z odlokom, z njim je določila tudi omejitve gibanja in zbiranja. Po ustavi se obveznosti državljanov lahko določijo samo z zakonom. Ali ni potem čudno, da obveznosti določa odlok vlade, čeprav je za to pristojen državni zbor z zakonom? Tudi omejitve gibanja in zbiranja bi po ustavi moral določiti zakon.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da so bili nekateri protikoronski ukrepi neveljavni, ker niso bili objavljeni v uradnem listu. Ker pa ustavno sodišče ni presojalo vseh protikoronskih ukrepov, ki so bili sprejeti na enak način kot omenjeni, je vprašanje, ali niso bili tudi ti ukrepi neveljavni. Če so bili veljavni, zakaj je vlada ponovno sprejela odloke, ki vsebujejo bolj ali manj enake ukrepe. Ali se je vlada opravičila ljudstvu za hude napake pri sprejemanju protikoronskih ukrepov? V javnosti tega ni bilo zaznati. Ali bo vlada plačala odškodnino za škodo, ki jo je povzročila s svojimi nezakonitimi ravnanji? Ali bo vlada povrnila globe, ki so jih na podlagi neveljavnih protikoronskih ukrepov, če so seveda to bili, morali plačali ljudje? O tem vlada v javnosti molči. Če tega ne bo, ali je potem mogoče sklepati, da je za vlado nekaj normalnega, če deluje nezakonito? Ali ne bo vlada še bolj zmanjšala zaupanja ljudi v pravno državo, če se ne bo opravičila in poskrbela za popravo škode?

_______________
Poslano Delu (14.12.2020), ki pa teksta ni objavil.