O verski svobodi s tretje strani

Dr. Marjan Smrke se je v Objektivu (16.1.2021) odzval na misli o verski svobodi, ki jih je v intervjuju na TV Slovenija nanizal upokojeni nadškof Anton Stres. Dr. Smrke je med drugim zapisal, da je RKC verski svobodi izrecno nasprotovala vse do 2. vatikanskega koncila.

V zvezi z versko svobodo je treba navesti, da katoliška cerkev še zdaj v resnici ne priznava te svobode. Tipičen dokaz temu je krst dojenčkov. V zakoniku cerkvenega prava namreč piše: »Starši so dolžni poskrbeti, da bodo otroci krščeni v prvih tednih; čimprej po rojstvu, če ne že prej, naj gredo k župniku, da bodo prosili za otrokov krst in se nanj pripravili, kakor je prav. Če je otrok v smrtni nevarnosti, ga je treba krstiti brez odlašanja.« Katoliška cerkev torej zahteva od staršev, da dajo krstiti svoje otroke in da se to zgodi že v prvih tednih po rojstvu. Kje je tu verska svoboda otroka in tudi staršev? Da bi se starši uklonili cerkveni zahtevi glede krsta, cerkev izvaja psihični pritisk nad njimi, ko jim sugerira, da se otrok znajde v peklu, če umre nekrščen, saj pravi, da »Gospod sam zatrjuje, da je krst potreben za zveličanje« in da: »’nihče, ki je zunaj katoliške Cerkve, ne le pogani’, ampak tudi ne Judje ne krivoverci ali od edinosti ločeni (schismatici), ne morejo biti deležni večnega življenja; šli bodo marveč v večni ogenj, pripravljen hudiču in njegovim angelom (Mt 25,41), če se ne bodo pred koncem življenja njej (Cerkvi) priključili (…). (Knjiga Vera Cerkve, str. 202) Katoliška cerkev torej »prisilno« krsti dojenčke, čeprav jim 41. člen slovenske ustave priznava versko svobodo. Ta ustavni člen torej pomeni, da so dojenčki tisti, ki odločajo o tem, ali se bodo krstili ali ne ter s tem vstopili v cerkev. Ker dojenček po naravi stvari o tem ne more odločati, je treba s krstom počakati, dokler ne odraste in se tako lahko pri polni zavesti odloči glede krsta. Boga si mora namreč izbrati vsakdo sam, če seveda to želi, in ne nekdo drug. Katoliški krst dojenčkov pa ni v nasprotju samo s slovensko ustavo, temveč tudi z naukom Jezusa iz Nazareta, ki je dejal, da je treba prvo učiti in nato krstiti. (Mt 28,19) Dobro bi bilo, da bi cerkev pojasnila, kako uči dojenčke pred krstom!

Iz cerkve je sicer mogoče izstopiti, vendar pa izstop ni celovit, temveč samo formalen, saj cerkev celovitih izstopov ne pozna, pri čemer trdi, da je (formalni) izstop iz nje težja oblika zavrnitve Kristusa in cerkve ter da gre za odpadništvo od vere. Gre za hudo kaznivo dejanje proti cerkvi in kazen je vnaprej izrečeno izobčenje v smislu kan. 1364 zakonika cerkvenega prava, še pravi cerkev. Izstopnik je preklet in tako mu je namenjen cerkveni večni pekel ter s tem večno trpljenje. Čeprav nekdo izstopi, pa ga še vedno vežejo cerkveni zakoni! Absurdno. Kje je tukaj verska svoboda? Nekdo izkoristi svojo versko svobodo, ki mu jo priznava ustava in izstopi iz cerkve, ta pa ga zaradi tega kaznuje, in to celo z najhujšo možno kaznijo. Absurdno. Kje je tu verska svoboda? Koliko članov bi cerkev imela, če ne bi bilo krsta otrok in ali bi sploh še obstajala, če ne bi bilo »prisilnega« krsta dojenčkov?

Cerkev priznava versko svobodo muslimanom, protestantom in drugim nekatolikom, vendar samo v smislu vstopa vanjo. Ko pa stopijo v cerkev, pa nimajo več te svobode, tako kot je nimajo več katoliško krščene osebe. Zato je mogoče reči, da cerkev priznava versko svobodo samo v delu, ki se tiče njenega interesa po pridobitvi članov drugih verskih skupnosti in ne zaradi tega, ker bi menila, da je verska svoboda vrednota, ki sama po sebi pripada neki osebi in je neodtujljiva. Če bi cerkev res priznavala versko svobodo, ne bi krstila otrok, temveč samo polnoletne ljudi.

Zaradi vsega tega je zatrjevanje cerkve, da priznava versko svobodo v glavnem samo navaden piar, in to ne glede na njeno Deklaracijo o verski svobodi iz 2. vatikanskega koncila.

_____________
Poslano Dnevniku (19.1.2021), vendar tekst ni bil objavljen.

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*