V ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je bila v petek, 24. junija 2016 ob državnem prazniku dan državnosti maša, ki jo je vodil škof Andrej Glavan, nagovor pa je imel nadškof Stanislav Zore. Maše so se udeležili mnogi predstavniki političnega življenja. Tam so bili: predsednik RS, predsednik vlade RS, predsednik Državnega sveta, varuhinja človekovih pravic, načelnik generalštaba Slovenske vojske, predsednik SAZU, predsednik računskega sodišča, direktor urada za verske skupnosti …

Nerazumljivo je, da so šli k verskemu obredu neke cerkve predstavniki državne oblasti, ki je po ustavi ločena od verskih skupnosti – tako tudi od katoliške cerkve. In to ne samo od verske institucije kot takšne, temveč tudi od vere. V čigavem imenu so bili tam? V svojem ali v imenu vseh državljanov? Ali so bili tam tudi v imenu nekatolikov, ateistov, muslimanov, prakristjanov … Na podlagi česa lahko predstavnik države predstavlja npr. državljana ateista ali vernika nekatoliške verske skupnosti pri verskem obredu katoliške cerkve? Ali sta mu dala pooblastilo? Pa cerkev obema sploh ne priznava pravice do obstoja, kajti po cerkvenem nauku je za oba predviden večni pekel. Ali ne gre pri vsem tem za hudo kršitev dostojanstva obeh, torej tudi za kršitev ustave, saj le-ta vsakomur priznava osebno dostojanstvo. Ali so državni politiki na katoliški maši tudi molili ali šli k obhajilu? Če so, v čigavem imenu? V imenu muslimanov, budistov, ateistov …? Papež Ratzinger je rekel, da so neverujoči sile teme in zla, s čimer je povedal vse. In takšni nasilni cerkvi se očitno »klanjajo« predstavniki slovenske države.

Katoliška cerkev je proti mnogim človekovim pravicam, ki jih priznavata slovenska ustava in mednarodna skupnost. Tako ne priznava pravice do življenja (njen najvišji verski spis zahteva smrt ljudi za mnoge moralne prekrške), svobode vesti (neustavni krst dojenčkov oz. otrok), volilne pravice (to je spremenila v volilno dolžnost), svobode izražanja in tiska (Papež Pij XII. je leta 1954 dejal, da kar ne ustreza resnici in morali, seveda je imel v mislih cerkveno resnico in moralo, nima pravice do obstoja). Torej gre za totalitarno organizacijo, kar je priznal tudi sam nezmotljivi papež Pij XI. leta 1930, ko je rekel: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.« (Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek) In na seanso takšne organizacije hodi tudi varuhinja človekovih pravic, ki bi morala biti prva, ki bi zavrnila »vabilo« na mašo, saj jo prireja organizacija, ki je proti vsem bistvenim človekovim pravicam. Ali ni zaradi tega verodostojnost varuhinje vprašljiva? Kako bo delovala za človekove pravice, če »časti« organizacijo, ki je proti človekovim pravicam? Seveda to velja smiselno tudi za druge predstavnike države, ki so bili na sporni maši. Mnogi tam niso bili prvič. Nemški zgodovinar Karlheinz Deschner: Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev«. In na seanse takšne organizacije hodijo predstavniki slovenske države. Žalostno.

V Koaliciji za ločitev države in cerkve protestiramo proti udeležbi državnih predstavnikov na cerkvenih mašah, saj je to v nasprotju z načelom ločitve države in cerkve iz 7. člena slovenske ustave. Pozivamo pristojne, da prenehajo z dejanji, ki mnogim državljanom RS (nekatolikom) kršijo tudi njihovo ustavno garantirano pravico do osebnega dostojanstva in verske svobode.

Odmev:

Varuhinja prispeva k spoštovanju svobode veroizpovedi

V torek ste v Dnevniku objavili protest gospod Vlada Begana, vodje Koalicije za ločitev države in cerkve, v zvezi z udeležbo državnih predstavnikov pri cerkvenih mašah. Omenjal je mašo v stolni cerkvi sv. Nikolaja, ki je bila 24. junija 2016, ob dnevu državnosti. V pismu je kritičen do udeležbe varuhinje človekovih pravic na omenjeni maši.

Varuh sporoča, da se varuhinja Vlasta Nussdorfer odzove vabilom vseh cerkva in veroizpovedi v Sloveniji, če ji delovne obveznosti to dopuščajo. Tako se je odzvala tudi vabilu predsednika Slovenske škofovske konference msgr. Andreja Glavana, ki jo je povabil k sveti maši za domovino. Med drugim se je varuhinja leta 2013 udeležila svečanega polaganja temeljnega kamna za Islamski kulturni center v Ljubljani.

Varuhinja opozarja, da je svoboda izražanja, misli, vesti in veroizpovedi vključena v listino o temeljnih pravicah in v evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Izraža prepričanje, da je treba spoštovati svobodo izražanja veroizpovedi ter verska čustva in prepričanja vseh posameznikov in posameznic ter pripadnikov verskih skupnosti, ne glede na to, ali gre za islamsko, krščansko, judovsko ali katero drugo vero.

Meni, da predstavlja spoštovanje vseh veroizpovedi v slovenskem prostoru tudi to, da se spoštljivo odzove vabilom cerkvenih dostojanstvenikov ter tudi na tak način prispeva k spodbujanju medkulturnega in medverskega dialoga ter napredek pri vzajemnem razumevanju in spoštovanju.

Sedmi člen Ustave Republike Slovenije opredeljuje, da so država in verske skupnosti ločene ter da so verske skupnosti enakopravne in da je njihovo delovanje svobodno. S tem, ko se varuhinja odziva vabilom različnih verskih skupnosti, ne deluje v nasprotju z ustavno ureditvijo, temveč na simbolni ravni prispeva k spoštovanju svobode veroizpovedi.

Liana Kalčina
svetovalka varuha za mednarodno sodelovanje, analize in publikacije

Objava: Dnevnik, 7.7.2017.

Odgovor na odmev:

Varuhinja prispeva k spoštovanju svobode veroizpovedi, 2.

Pod tem naslovom je bil v Dnevniku (7. julija 2016) objavljen odgovor varuhinje človekovih pravic na protest zaradi udeležbe državnih predstavnikov pri cerkvenih mašah Koalicije za ločitev države in Cerkve.

V odgovoru je varuhinja zapisala, da s tem, ko se odziva vabilom različnih verskih skupnosti, na simbolni ravni prispeva k spoštovanju svobode veroizpovedi. To je vprašljivo, kajti kako lahko varuhinja spoštuje svobodo veroizpovedi na primer muslimana, če se tudi v njegovem imenu pojavi pri katoliški maši, ta pa h katoliški maši nikoli ne bi šel oziroma iz takšnih ali drugačnih razlogov katoliški veri nasprotuje. Ali pa gre na muslimanski verski obred tudi v imenu katolika, ki je proti islamu. Da ne omenjamo ateistov. Pri nekem dejanju mora državni organ spoštovati svobodo veroizpovedi vseh, ne samo nekaterih.

V odgovoru je varuhinja zapisala tudi, da »izraža prepričanje, da je treba spoštovati svobodo izražanja veroizpovedi (…) vseh…«. To je vsekakor res, toda ali varuhinja res spoštuje svobodo izražanja veroizpovedi vseh? To je vprašljivo vsaj glede dojenčkov, ki s katoliškim krstom postanejo brez svojega soglasja člani Cerkve, pri čemer dobijo velike obveznosti, pa še celovito izstopiti ne morejo. Poleg tega pa so jim starši določili boga. Bistvo svobode veroizpovedi pa je v tem, da si boga oseba sama izbere in ne da to stori nekdo drug, niti starši ne. Če si neka oseba zaradi mladosti še ne more sama svobodno izbrati boga, je pač treba počakati, da odraste.

Varuhinja meni, da je krst dojenčka trenutno v domeni svobodne odločitve staršev otroka, pri čemer očitno izhaja iz prevladujočih pravnih mnenj, ki temeljijo na katoliški ideologiji, ki otrokom ne priznava svobode vesti. Menimo, da je že zadnji čas, da se to spremeni in da se dela v korist otrok, pri čemer bi lahko varuhinja s svojim mnenjem, ki bi bilo v korist otrok, zanje mnogo naredila.

Vlado Began, za Koalicijo za ločitev države in cerkve

Objava: Dnevnik, 14.7.2017.