Ministrstvo za šolstvo in šport
Nacionalna strokovna skupina za pripravo
Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v RS
Masarykova cesta 16
1000 Ljubljana

20.4.2011

Zadeva: pripombe in predlogi za Belo knjigo

Spoštovani!

V javni razpravi je Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011, v katero se vključujemo tudi mi. V nadaljevanju podajamo svoje pripombe in predloge. Naši predlogi se nanašajo na področje zaščite živali.

Belo knjigo sestavlja več tematskih sklopov: od načel, splošnih ciljev, izzivov in strateške usmeritve do glasbenega šolstva.

Pri pregledu rešitev, ki so jo pripravile nacionalna strokovna skupina kot področne strokovne skupine, smo ugotovili, da v teh rešitvah ni zaobsežena tematika zaščite živali. Menimo, da je zaščita živali tako pomembna, da jo je potrebno vključiti tako v načela, splošne cilje, izzive in strateške usmeritve kot tudi v rešitve za vrtce, osnovno šolstvo in gimnazije oz. drugo srednješolsko izobraževanje.

Obrazložitev sledi v nadaljevanju.

Za začetek pa nekaj v zvezi z živalmi.

Že dolgo je znano, da živali po svoji naravi niso stvari, temveč živa bitja, ki imajo svojo osebnost, kar sedaj dokazuje tudi znanost. Mnoge raziskave potrjujejo, da so živali nesebične in tudi moralne. Živali so bitja, ki imajo čustva, občutke, ki čutijo trpljenje, veselje, veliko jih ima družine … Mnoge živali “razmišljajo” na vzročno-posledičen način, podobno kot človek. Dokazano je tudi, da teče komunikacija že med enoceličnimi organizmi. Inteligenca mnogih živali je na visokem nivoju, gotovo na višjem nivoju kot npr. pri dojenčkih. Sposobnost komunikacije med živalmi je v večini primerov na višji ravni, kot jo ima človek sam po sebi, brez umetnih pomagal (telefoni, televizija, radio …). Tudi morala živali je v povprečju višja kot pri ljudeh. Mnogo znanstvenih raziskav je, ki to potrjujejo. Vse to dokazuje, kot že navedeno, da imajo živali svojo osebnost, ki je v principu enaka kot pri človeku. Razlika je samo v dejstvu, da gre za drugo vrsto živega bitja. Tudi živali imajo svoje dostojanstvo, kot ga imamo ljudje. Kdor iskreno pogleda v oči neki živali, lahko občuti njeno veličino, pa tudi to, da ima dušo. Da imajo tudi živali svojo dušo, pa zanika katoliška cerkev, zaradi česar tečejo vedno večji potoki živalske krvi.

Živalim bi bilo potrebno pravno priznati njihove pravice, predvsem pravico do življenja, dostojanstva in vrsti primernega življenja in ustanoviti poseben organ, ki bi imel zakonska pooblastila za uveljavljanje pravic živali, saj le-te po naravi stvari tega same ne morejo. Ta organ vlaga pravna sredstva, v kolikor so kršene pravice živali, skrbi pa tudi za izboljšanje položaja živali.

Kljub temu da imajo živali svojo osebnost, pa se človek do njih po večini obnaša neetično in mnogokrat zelo kruto. Dovoljena so razna ravnanja, ki za živali pomenijo hudo trpljenje in krvavo smrt. Kako je položaj živali katastrofalno slab, kažejo naslednji podatki: saj vsako leto po svetu v klavnicah pobijejo okoli 50 milijard živali, v gozdovih več 100 milijonov, v poskusih na živalih več 10 milijonov, mnoge živali pa so zlorabljene na druge načine. Podobno stanje je v Sloveniji: v klavnicah letno pomorijo čez 30 milijonov živali, v gozdovih kakšnih 100.000 … Če bi k tem pomorom prišteli še ribe, bi bile številke še bistveno bolj vrtoglave in zastrašujoče.

Čeprav so živali čuteča bitja, kar priznava tudi pravni red EU in čeprav Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) govori o dobrem počutju živali oz. celo o odgovornosti človeka za zaščito živali, to je za zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja, se v principu za živali ni kaj dosti spremenilo. Čeprav je zaščita živali v javnem interesu, saj jo določa Zakon o zaščiti živali in čeprav ustava RS ne dovoljuje mučenja živali, pa se ideologija, ki živali smatra samo kot osnovno sredstvo za zadovoljevanje svojih potreb, spreminja zelo počasi.

Po našem mnenju uporaba živali za človeka ni potrebna. Potrebnost ali nepotrebnost nekega ravnanja z živaljo je treba presojati predvsem skozi potrebe in interese same živali. Na potrebnost nekega ravnanja z živaljo tako ni mogoče gledati skozi lupo človeka, temveč predvsem skozi interese oz. potrebe živali. To namreč izhaja iz temeljne premise zaščite živali, to pa je zaščita življenja, zdravja in dobrega počutja (1. člen ZZZiv). Besedna zveza »utemeljenega razloga« iz 3. člena ZZZiv se lahko tako tolmači skozi interese in potrebe živali in ne skozi interese ljudi. To pa pomeni, da je nekaj, kar je želja ali interes človeka, ni pa potrebno živalim niti ni življenjsko nujno za ljudi, v odnosu do živali prepovedano, razen če seveda ne gre za zaščito življenja, zdravja ali dobrega počutja živali.

Zato se lahko položaj živali bistveno izboljša, ne da bi to pomembno poseglo v življenje ljudi. Ni videti nobene dejavnosti, ki sedaj uporablja živali za zadovoljevanje potreb ljudi, brez katere človek ne bi mogel živeti. To velja tudi za prehrano. Znano namreč je, in tudi znanstveno dokazano, da je masovna živinoreja s svojim produktom mesom oz. drugimi živili živalskega izvora eden največjih uničevalcev okolja oz. narave, podnebja in javnega zdravja. Po eni izmed študij predstavlja živinoreja celo več kot polovico vseh škodljivih toplogrednih plinov, ki uničujejo podnebje. Živinoreja s svojimi takšnimi in drugačnimi strupi hudo obremenjuje okolje, predvsem prst in vodo. Je tudi energetsko zelo potratna, saj je npr. za 1 kg mesa potrebno okoli 10 kg žita. Ni čudno, da je toliko lačnih na svetu, če gre hrana živalim namesto ljudem. Meso in druga živila živalskega izvora so tudi rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, ki vedno bolj obremenjujejo javno blagajno. Zato živinoreja ne more biti v javnem interesu oz. v javno dobro in jo je potrebno odpraviti. Seveda zato odpade tudi zakol živali in druge usmrtitve živali za prehrano. Ob tem bi navedli stališči dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu, ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada): Stališce ADA in DC je, da so uravnotežena veganska in ostale vrste vegetarijanske prehrane primerne za vsa življenjska obdobja, vključujoč nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoče ter da vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadovolji potrebe po vseh makro in mikrohranilih, vključno z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, riboflavinom, vitaminom B12 vitaminom A, maščobami omega-3 in jodom. Živila živalskega porekla torej sploh niso potrebna v človekovi prehrani, mnogo raziskav govori tudi o tem, da je vegetarijanci oz. vegani bolj zdravi od tistih, ki uživajo mešano hrano. Uživanje mesa je torej stvar navade oz. tradicije in ne nuje. Z novim odnosom do živali bi se bistveno popravil položaj živali. To pa ne bi negativno vplivalo na ljudi, saj je npr. pravica živali do življenja tudi v korist ljudi. Odpravljena bi bila npr. masovna živinoreja, ki je dokazano zelo uničujoča za naravo in podnebje, meso pa rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni. Če živijo živali, živijo ljudje in narava, bi bilo mogoče reči ne samo v simbolnem smislu. Kar seješ, to žanješ. Ta zakonitost je dobro razvidna na primeru mesa: zaradi njega umirajo živali, zaradi njega umirajo ljudje, saj zbolijo za civilizacijskimi boleznimi, ki jih povzroča meso.

Ker predpisi določajo pravila zaščite živali, se ta tematika vsaj zakonsko lahko smatra kot del družbene odgovornosti. Zato bi bilo dobro in za družbo zelo pomembno, da bi se vzgoja za živali in izobraževanje o zaščiti živali uvedla v vrtce in šole in na ta način v otrocih vzbudilo odgovornost do živali in narave. Nov odnos do živali bi pomenil tudi realizacijo slovenske ustave, ki zahteva, da zakon uredi varstvo živali pred mučenjem, kar pomeni, da ustava mučenja ne dovoljuje. Seveda bi to pomenilo tudi realizacijo določb iz 5. člena ustave, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj. Šele s spremenjenim odnosom do živali lahko prihaja do pozitivnega in kulturnega razvoja Slovenije. Ta se ne more razvijati na podlagi ravnanj, ki imajo negativni predznak: mučenje živali, lov, ribolov, poskusi na živalih, kasaške dirke, razstave živali, klavnice in druga do živali negativna ravnanja. Ta ravnanja niso kulturna in spadajo v neko drugo civilizacijo. Tako bi izginilo tudi nasilje do živali, ki ga ustava ne dovoljuje.

Pomembna bi bila tudi vzgoja za vegetarijanstvo oz. veganstvo. Ti dve kategoriji nista samo etični, temveč zelo praktični, saj so vegetarijanci, še posebej pa vegani, zaščitniki okolja, narave in živali, saj nimajo deleža v uničevanju le-teh oz. je ta mnogo manjši, kot pri tistih, ki uživajo mešano prehrano. Kajti meso je, preko živinoreje, eden največjih uničevalcev podnebja, okolja, živali – skratka celotne družbe.

Zato na podlagi navedenega predlagamo, da se v Beli knjigi v delih, ki so spodaj navedena doda naslednje:

1. Načela, splošni cilji, izzivi in strateške usmeritve
• V poglavje Človekove pravice in dolžnosti se vključi dolžnost zaščite živali.
• V poglavje Pravičnost se vključi določilo, da obsega pravičnost tudi odnos človeka do živali in da se je potrebno pravično obnašati tudi do živali.
• V poglavje Splošni cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji se vključi razvijanje odgovornosti in strpnosti do živali in narave.
• V poglavje Vzgoja in vrednote se vključi določilo o pravicah živali kot eni izmed temeljnih vrednot naše družbe.
• V poglavje Trajnosti razvoj se v splošnem vključi problematika o zaščiti živali in vegetarijanstvu oz. veganstvu, kot je bila opisana zgoraj.

2. Zasnova predšolske vzgoje v vrtcih
• V poglavje Načela in cilji predšolske vzgoje v vrtcih se vključi načelo zaščite živali v smislu zgoraj navedenega.
• V poglavju Predlagane rešitve na področju kurikula za vrtce se vključi točka, ki opredeljuje način izvajanja vzgoje za zaščito živali. Kot načini bi lahko bili ogledi filmov, ki govorijo o dobrem odnosu do živali, obisk kmetij, kjer razvijajo miroljubno kmetijstvo in kjer živali nimajo za zakol ali druge za živali negativne dejavnosti, predavanja zaščitnikov živali, otrokom se nudi vegetarijanska ali veganska prehrana in se jim obrazloži prednosti te prehrane …

3. Osnovna šola
• V poglavje Načela se vključi načelo zaščite živali v smislu zgoraj navedenega.
• V istem poglavju se v Načelu razvijanja odgovornega odnosa do ljudi in okolja doda, da se mora šola pri vzgoji osredotočiti tudi na strpnost, solidarnost in odgovornost do živali. V istem načelu so doda tudi to, da morajo učenci pridobiti tudi znanje o zaščiti živali, o prednostih prehrane, ki ne vsebuje živil živalskega izvora z vidika okolja, njihovega in javnega zdravja in življenja živali.
• V poglavju Cilji se vključi tudi to, da je cilj razvoj kritičnega, avtonomnega, odgovornega in samostojnega posameznika, ki razvija odgovornost za živali.
• V poglavju 4.1. Predmetnik osnovne šole se doda, da se v obvezne oz. izbirne predmete doda predmet o zaščiti živali v smislu zgoraj navedenega. Ta predmet naj obsega vsaj eno uro tedensko v vsakem razredu. Pri izdelavi programa tega predmeta bi morala sodelovati društva, ki delujejo na področju zaščite živali.

4. Gimnazija in drugo srednje šolstvo
• V poglavje Načela gimnazijskega programa se vključi načelo zaščite živali v smislu zgoraj navedenega.
• V poglavju Cilji gimnazijskega programa se vključi to, da imajo gimnazije tudi nalogo, da vzgajajo dijake tudi za odgovoren odnos do živali in narave in da jim morajo posredovati tudi znanja in vrednote o zaščiti živali, o prednostih prehrane, ki ne vsebuje živil živalskega izvora z vidika okolja, njihovega in javnega zdravja in življenja živali.
• V poglavju 5.1. Struktura gimnazijskih programov se doda, da se med predmete doda predmet o zaščiti živali v smislu zgoraj navedenega. Ta predmet naj obsega vsaj eno uro tedensko v vsakem razredu. Pri izdelavi programa tega predmeta bi morala sodelovati društva, ki delujejo na področju zaščite živali.
Smiselno enako se doda v del, ki se nanaša na drugo srednje šolstvo.

V kolikor bi bilo potrebno, lahko naše predloge oblikujemo tudi bolj podrobno ali sodelujemo pri pripravi gradiv iz tega področja.

Predlagamo, da nas obvestite o sprejetju oz. nesprejetju naših predlogov. V kolikor naši predlogi ne bodo sprejeti, vas prosimo, da nam pojasnite razloge za to.

Hvala in lep pozdrav!

Varuh pravic živali:
Vlado Began

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice