Zavod za ribištvo Slovenije
Spodnje Gameljne 61 a, 1211 Ljubljana-Šmartno

Predlog Zavodu za ribištvo Slovenije v zvezi z ribolovom po sistemu “ujemi in izpusti”

Pooblastilo!
29.8.2009

1. Na spletni strani Zavoda za ribištvo Slovenije smo našli podatek, da ta zavod promovira način ribolova “ujemi in izpusti”. To pomeni, da je potrebno vsako ribo, ki jo ribič ujame, izpustiti.

2. Omenjeni način ribolova je tudi v nekaterih ribolovnih revirjih, s katerimi upravlja Zavod za ribištvo Slovenije. V Revirju 1 med Nomnjem in Bohinjsko belo je veliko področje, na katerem se lovi po sistemu “ujemi in izpusti”. Vsako ribo, ki jo ribič tukaj ujame, je potrebno izpustiti.

3. Ker je sistem ribolova “ujemi in izpusti” v nasprotju z interesi samih rib, sistemom ohranjanja narave in je tudi v nasprotju z moralno-etičnimi načeli ter Zakonom o zaščiti živali in ustavo RS, Zavodu za ribištvo Slovenije predlagamo, da preneha s promocijo tega načina ribolova in stori vse, kar je v njegovi moči, da se v Sloveniji odpravi ta način ribolova.

4. V nadaljevanju sledi podrobnejša obrazložitev našega predloga.

5. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je proti ribolovu, saj ta pomeni ubijanje rib. Gre za namreč za nepotrebno, nemoralno in nasilno dejavnost, ki v sedanjem času nima več nobenega razumnega in utemeljenega opravičila. Človek lahko vso hrano, ki jo potrebuje za svoje življenje, dobi iz rastlinskih virov in mu ni potrebno moriti nedolžna živa bitja. Zato je ribolov, torej ubijanje živih bitij, lahko samo šport oz. kratkočasna dejavnost. To jasno izhaja tudi iz tega, da se nekateri ribolov imenuje tudi športni in prostočasni ribolov.

6. Smiselno enako kot v prejšnji točki velja tudi za ribolov po sistemu “ujemi in izpusti”. Ta način ribolova je še posebej krut do živali, saj jih sprva poškoduje, nato pa takšne poškodovane izpusti nazaj v vodo. Ribe, ki preživijo to dejanje, vse namreč ne, sicer živijo dalje, vendar živijo v trpljenju, saj so bolj ali manj poškodovane. Zato lahko ribe hudo trpijo, še posebej, če imajo odprte rane v svojem telesu, npr. v škrgah, prebavilih ali drugih notranjih organih, največ poškodb pa je v ustih. Vse to pa nastane zaradi trnka ali pa zaradi nepravilnega rokovanja z ujeto ribo, preden se jo izpusti nazaj v svobodo. Mnoge ribe pa umrejo zaradi stresa, ki ga doživijo med utrujanjem oz. vlečenjem na kopno. Čim dlje traja utrujanje, tem večji je stres. Med utrujanjem trpi riba pomanjkanje kisika, v mišicah se sprošča mlečna kislina, ki negativno vpliva na delovanje mišičnega sistema in tako tudi srca. Ribo lahko zadene kap.

7. Menimo, da je predmetni način ribolov v nasprotju z ustavo RS in Zakonom o zaščiti živali, kot že navedeno, kar vse obrazlagamo v nadaljevanju.

8. Nesporno je dokazano, da živali čutijo bolečino, to je dokazano tudi za ribe, ki občutijo tudi stres. V neki raziskavi Roslin Instituta Univerze v Edinburgu so odkrili, da imajo mavrične postrvi na glavi 58 receptorjev za bolečino. To pomeni, da ta riba na 58 mestih reagira na najmanj en bolečinski dejavnik. Ribe torej čutijo bolečino, imajo pa zelo malo možnosti, da to bolečino izrazijo. Nekateri zaradi tega mislijo, da ribe ne čutijo bolečin. Znanstveniki poročajo , da je odziv rib na bolečine tudi stres in zibajoče gibanje, ki je podobno gibanju ob stresu pri sesalcih. Ribe doživljajo bolečino podobno kot sesalci. Ribe se naučijo izogibati bolečinam kot ostale živali, kar pomeni, da je to dejanje zapomnjeno dejanje, ki se spreminja glede na okoliščine. Za ribe velja tudi to, da lahko trpijo zaradi strahu in slutnje pred fizično bolečino. Ribe so zakrulile, ko so dobile elektrošok, je bilo ugotovljeno v neki raziskavi, kasneje pa so pričele kruliti takoj, ko so zagledale elektrodo, torej so slutile trpljenje. Dr. Pereira iz Univerze v Oxfordu pravi, da so ribe zelo sposobne učenja in pomnjenja in posedujejo mnogo spretnosti, ki bi marsikoga presenetile. Ribe čutijo bolečine podobno kot psi, muce in druge živali, saj imajo tudi živčne prenašalce, kot so endorfini za lajšanje trpljenja. Ti obstajajo seveda samo zato, da lajšajo bolečine. Bolečinski sistem pri ribah je, gledano anatomsko, psihološko in biološko enak kot pri pticah in drugih živalih. Študenti biologije vedo, da imajo ribe živce in možgane, ki zaznavajo bolečine. Tudi kozice in jastogi čutijo bolečine. Ribe in seveda tudi drugi organizmi so torej živa bitja kot smo mi ljudje.

9. Dr. Hopkins iz Alabame pravi, da je bolečina, ki jo občuti riba na trnku, kot “vrtanje pri zobozdravniku v nezaščitena območja brez anestetika” (www.notfishing.net). Škotski raziskovalci so dokazali, da trnek povzroči ribam bolečino, ki je primerljiva z bolečino pri poškodbi očesa pri sesalcih. Dr. Michael Fox pravi, da bi moralo biti obnašanje rib dokaz za njihovo trpljenje, saj se borijo in si prizadevajo uiti, ko jih lovijo na trnek ali mrežo, s čimer jasno kažejo, da imajo voljo do preživetja.

10. Četrti odst. 72. člena ustave RS določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Iz te ustavne določbe jasno izhaja, da mučenje živali ni dovoljeno, saj sicer ne bi bilo potrebno, da bi zakon urejal varstvo pred mučenjem. Po 4. členu Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv) je mučenje živali:
– vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju;
– nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.

11. Pri ribolovu po sistemu »ujemi in izpusti« se torej ribam lahko povzročajo hujše poškodbe in dalj časa trajajoče trpljenje. Kot že omenjeno, te poškodbe nastanejo zaradi trnka ali pa zaradi nepravilnega ravnanja z ujeto ribo. Poškodbe zaradi trnka so po našem mnenju vedno, saj sicer ribe ni mogoče ujeti. Zaradi poškodb ribe hudo trpijo in to tako dolgo, dokler se rana ne zaceli oz. dokler ne umrejo. Mnoge ribe pa ne preživijo tega dejanja in umrejo.

12. “Bridko sem se zjokal, ko sem zjutraj videl, da je som poginil,” nam je včeraj dejal … “Prijel je nekaj pred 20. uro, dobri dve uri sta minili, preden sem ga, na koncu s pomočjo avstrijskega ribiča …, ki je tudi lovil krape, spravila v čoln.” Šele tedaj sta videla, zakaj se je ta somja mrcina tako branila. Som je bil namreč velik 230 centimetrov in težak 78 kilogramov. …”S somom sem se želel slikati, nato bi ga izpustil. Čez noč smo ga pustili v mreži v vodi, zjutraj je bil, žal, mrtev. Nobenih ran ni imel. Ribiči, ki so bili zraven, so menili, da ga je kap, ker naj bi bil lov zanj prevelik šok. (Franc Kramer, Večer, 25.8.2009)

13. Sistem ribolova »ujemi in izpusti« povzroča trpljenje ribam. To trpljenje lahko traja dalj časa (npr. utrujanje rib), poleg tega pa so ribe lahko hudo poškodovane tam, kamor se je zapičil trnek. Mnoge ribe tudi umrejo zaradi šoka oz. stresa, kot je to razvidno npr. iz točke 12 te vloge. Vse to pa lahko pomeni mučenje živali po 4. členu ZZZiv. Poleg tega lahko gre tudi za surovo ravnanje z živaljo in povzročanje nepotrebnega trpljenja, kar je kaznivo po Kazenskem zakoniku. Zato je takšen način ribolova v nasprotju z ZZZiv, pa tudi z ustavo, ki implicitno ne dovoljuje mučenja živali.

14. Ribe, ki so ujete v obravnavanem sistemu ribolova, so zaradi ran, ki jih povzroči trnek poškodovane, zaradi utrujanja in življenja izven vode, onemogle. Po 8. členu ZZZiv morajo biti živali, ki so bolne, poškodovane in onemogle takoj ustrezno oskrbljene. Tega v tem sistemu ni. Ribič oz. strokovna oseba ne oskrbi rane ribi, temveč jo kar z odprto rano spusti nazaj v vodo. To pa je v nasprotju z omenjenim zakonskim določilom in tudi prekršek po v smislu 1. točke 46. člena ZZZiv. Kazen za posameznika je od 400 do 800 evrov. Ribič se po ZZZiv lahko smatra za skrbnika oz. lastnika živali v času, ko ima v posesti ribo, zato zanj velja tudi 18. člen ZZZiv. Kršitev tega člena je tudi opredeljena kot prekršek po 12. točki 46. člena ZZZiv. V tem zakonu je zapisano tudi to, da je pri bolečih posegih na vretenčarjih obvezna anestezija, splošna anestezija pa je obvezna, če z lokalno anestezijo živali ni mogoče zanesljivo preprečiti bolečine. Vse to v principu velja tudi za ribe, saj te spadajo med vretenčarje. V ZZZiv (19. člen) je še določeno, da se šteje izvajanje bolečih posegov na živalih brez anestezije v nasprotju z ZZZiv, če je storjeno naklepno, kot mučenje živali.

15. Lastnik neke restavracije v Rimu je bil kaznovan s približno 700 evri, ker je imel v izložbi razstavljene žive jastoge, ki so bili v ledu (Novice SiOL.net, 3.5.2006). Sodišče je namreč presodilo, da je izpostavljanje jastoga v ledu huda oblika mučenja, saj se ta v tem okolju počasi duši.

16. Zaščita živali po ZZZiv je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali; lokalnih skupnosti in države; veterinarskih, živinorejskih, znanstveno-raziskovalnih in pedagoških zavodov; lovskih, kinoloških in drugih organizacij, ki združujejo rejce živali; društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali (2. člen ZZZiv).

17. Zaščita živali in s tem rib je torej tudi dolžnost Zavoda za ribištvo Slovenije. Zato zavodu predlagamo, da v okviru svojih pristojnosti stori vse, da se odpravi ribolov po sistemu »ujemi in izpusti«, pa tudi, da pripravi spremembe predpisov, ki urejajo to področje in jih posreduje v sprejem pristojnim organom, npr. Vladi RS oz. resornemu ministrstvu.

18. Nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti, je zapisano v 3. členu ZZZiv. Ali obstaja kakšen utemeljen razlog za ribolov po sistemu »ujemi in izpusti«? Ni ga videti.

19. V 5. členu ustave je med drugim zapisano, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva. Ribe so kot živo bitje del naravnega bogastva in mora zato država poskrbeti za njihovo ohranitev. Z poškodovanjem pa se naravno bogastvo ne ohranja, temveč slabša. Obravnavi sistem ribolova torej krši navedeno ustavno določbo, saj ne skrbi za ohranjanje rib v njihovem zdravem in nepoškodovanem statusu, temveč jih poškoduje, mnoge pa celo ubije, kar pa pomeni zmanjšanje naravnega bogastva.

20. V 5. členu ustave je med drugim še zapisano, da država ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Če država dopušča namerno pobijanje živali oz. njihovo poškodovanje, to ne more voditi do skladnega civilizacijskega razvoja, kajti do takšnega razvoja lahko pride samo s pozitivnimi dejanji in ne sovraštvom, katerega posledica je pobijanje ali poškodovanje živih bitij. Vsak vnos sovraštva oz. pobijanja živih bitij v družbo ovira skladen civilizacijski razvoj Slovenije in vodi do destrukcije družbe. To je sedaj že vidno. Pobijanje živih bitij oz. njihovo poškodovanje državi Sloveniji jemlje kredibilnost. Zato je obravnavani sistem ribolova v nasprotju tudi s tem ustavnim določilom. V kulturo ne more spadati ubijanje živih bitij ali njihovo poškodovanje, torej mučenje, tudi ne rib.

21. 63. člen ustave med drugim določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To, da država dopušča omenjeni sistem ribolova pomeni spodbujanje k nasilju, saj je ubijanje rib oz. njihovo poškodovanje nasilje. Zato je obravnavani sistem ribolova tudi v tem pogledu protiustaven.

22. Ta poziv je potrebno smatrati kot peticijo v smislu 45. člena ustave. Vaš odgovor pričakujemo v zakonitem roku.

Hvala in lep pozdrav!

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice