Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano
Parmova ul. 33
1000 LJUBLJANA

Prijava suma nepravilnosti glede lova rib na Soči

30.9.2009
Pooblastilo!

1. Zaščita živali v Sloveniji je v javnem interesu. Temelje te zaščite postavlja celo ustava Republike Slovenije, kar daje vsemu temu še posebno težo, ko v 4. odstavku 72. člena določa, da zaščito živali pred mučenjem ureja zakon. Zato je bil v letu 1999 sprejet Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), ki je postavil zakonske temelje omenjene zaščite in je podlaga za sprejem še drugih predpisov s tega področja.

2. Zaščita živali po Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv) je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali; lokalnih skupnosti in države; veterinarskih, živinorejskih, znanstveno-raziskovalnih in pedagoških zavodov; lovskih, kinoloških in drugih organizacij, ki združujejo rejce živali; društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali.

3. Društva, ki delujejo na področju zaščite živali, sporočajo pristojnemu inšpektorju kršitve določb tega zakona, ki jih ugotovijo pri opravljanju svojih nalog, ter opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali (42. člen ZZZiv).

4. Med živali spadajo tudi ribe. Zato vse predhodno navedeno velja tudi zanje.

5. Na spletni strani http://www.ribiska-zveza.si/rzs/index.php?option=com_content&task=view&id=333&Itemid=3
smo zasledili tekst z naslovom Darilo Soče. V njem je opisan ribolov oz. lov neke osebe, ki je kot športni ribič ujela največjo soško postrv . O tem sta poročala tudi Delo dne 28.8.2009 v tekstu Italijan ujel največjo postrv avtorja BL.M. kot tudi Reporter dne 14.9.2009 v članku Riba, da te kap avtorja Carmen Leban. Postrv je bila težka 22,5 kg in imela 120 cm.

6. V članku Riba, da te kap je bilo tudi zapisano, da je okoli 9. ure potezanko zgrabilo nekaj težkega in da je riba plavala po reki gor in dol. Riba pa je spremenila taktiko in se zapodila proti ribiču, vendar je zaplavala mimo njega v plitvino in se začela premetavati. Po besedah ribiča se v reko ni mogla vrniti. Ta ribič je zgrabil za mrežo, šel za ribo in jo zajel vanjo. Riba pa je kar naprej odpirala svoja usta in mu mrežo raztrgala.

7. Menimo, da je ribič ujel ribo v nasprotju z 25. členom Zakona o sladkovodnem ribištvu, po katerem je prepovedano loviti ribe z mrežami vseh vrst. Ribič je namreč opustil zakonit način ribolova, torej ribolov z ribolovno palico (10. člen Pravilnika o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah), kot po našem glede na opis dogodka izhaja iz članka ter prešel na lov z mrežo in še to izven reke, kot piše v članku. Ribo je torej ulovil oz. uplenil z mrežo izven reke, kot je to razvidno iz članka. Poleg tega pa jo ulovil v plitvini, kot že navedeno, kar je po našem v nasprotju z 11. alinejo prvega odstavka omenjenega člena.

8. V nadaljevanju še nekaj dejstev o ribah.

9. Nesporno je dokazano, da živali čutijo bolečino, to je dokazano tudi za ribe, ki občutijo tudi stres. V neki raziskavi Roslin Instituta Univerze v Edinburgu so odkrili, da imajo mavrične postrvi na glavi 58 receptorjev za bolečino. To pomeni, da ta riba na 58 mestih reagira na najmanj en bolečinski dejavnik. Ribe torej čutijo bolečino, imajo pa zelo malo možnosti, da to bolečino izrazijo. Nekateri zaradi tega mislijo, da ribe ne čutijo bolečin. Znanstveniki poročajo, da je odziv rib na bolečine tudi stres in zibajoče gibanje, ki je podobno gibanju ob stresu pri sesalcih. Ribe doživljajo bolečino podobno kot sesalci. Ribe se naučijo izogibati bolečinam kot ostale živali, kar pomeni, da je to dejanje zapomnjeno dejanje, ki se spreminja glede na okoliščine. Za ribe velja tudi to, da lahko trpijo zaradi strahu in slutnje pred fizično bolečino. Ribe so zakrulile, ko so dobile elektrošok, je bilo ugotovljeno v neki raziskavi, kasneje pa so pričele kruliti takoj, ko so zagledale elektrodo, torej so slutile trpljenje. Dr. Pereira iz Univerze v Oxfordu pravi, da so ribe zelo sposobne učenja in pomnjenja in posedujejo mnogo spretnosti, ki bi marsikoga presenetile. Ribe čutijo bolečine podobno kot psi, muce in druge živali, saj imajo tudi živčne prenašalce, kot so endorfini za lajšanje trpljenja. Ti obstajajo seveda samo zato, da lajšajo bolečine. Bolečinski sistem pri ribah je, gledano anatomsko, psihološko in biološko enak kot pri pticah in drugih živalih. Študenti biologije vedo, da imajo ribe živce in možgane, ki zaznavajo bolečine. Tudi kozice in jastogi čutijo bolečine. Ribe in seveda tudi drugi organizmi so torej živa bitja, kot smo mi ljudje.

10. Dr. Hopkins iz Alabame pravi, da je bolečina, ki jo občuti riba na trnku, kot “vrtanje pri zobozdravniku v nezaščitena območja brez anestetika” (www.notfishing.net). Škotski raziskovalci so dokazali, da trnek povzroči ribam bolečino, ki je primerljiva z bolečino pri poškodbi očesa pri sesalcih. Dr. Michael Fox pravi, da bi moralo biti obnašanje rib dokaz za njihovo trpljenje, saj se borijo in si prizadevajo uiti, ko jih lovijo na trnek ali mrežo, s čimer jasno kažejo, da imajo voljo do preživetja.

11. Lastnik neke restavracije v Rimu je bil kaznovan s približno 700 evri, ker je imel v izložbi razstavljene žive jastoge, ki so bili v ledu (Novice SiOL.net, 3.5.2006). Sodišče je namreč presodilo, da je izpostavljanje jastoga v ledu huda oblika mučenja, saj se ta v tem okolju počasi duši.

12. Na podlagi navedenega vas pozivamo, da zadevo preverite in če obstaja sum, da je bil kršen zakon ali drug predpis sprovedete ustrezne postopke ter nas o svojih ukrepih in ugotovitvah seznanite.

Hvala in lep pozdrav!

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice