Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dunajska 58
1000 Ljubljana

Pripombe in predlogi v zvezi s predlogom Pravilnika o zaščiti hišnih živali

19.5.2009
Pooblastilo!
Poslano po elektronski poti!

Spoštovani!

Na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) smo zasledili predlog novega Pravilnika o zaščiti hišnih živali. V zvezi z njim imamo predloge oz. pripombe, kot to sledi v nadaljevanju.

Nekaj predlogov, ki se tičejo celotnega pravilnika:
• Iz pravilnika naj se črtajo določbe o prodaji hišnih živali. Namesto teh določb se zapiše, da prodaja hišnih živali ni dovoljena. Živali namreč niso stvari, ki bi jih lahko prodajali in ne zato ne morejo spadati v pojem proste trgovine (niti glede na predpise EU ali drugih), podjetniške dejavnosti ali gospodarske pobude oz. dejavnosti (74. člen Ustave RS). Prodaja živih bitij ne more biti del svobode, saj vsem živim bitjem pripada po sami naravi stvari svoboda. Prodaja živih bitij je zato zloraba svobode in element sužnjelastniškega odnosa človeka do živali. Živali so živa bitja, ki imajo svoje dostojanstvo, se zavedajo same sebe in imajo osebnost, kar sedaj dokazujejo tudi znanstveniki. So bitja, ki imajo čustva, občutke, ki čutijo trpljenje, veselje in podobno. Imajo svoje družine, podobno kot človek. Mnoge živali tudi “razmišljajo” na podoben način kot ljudje, tudi v smislu vzrok-posledica. Njihova inteligenca je na visokem nivoju, sigurno na višjem nivoju kot npr. pri dojenčki, seveda pa tudi na višjem nivoju kot ga imajo mnogi duševno bolni oz. prizadeti odrasli ljudje. Njihova sposobnost komunikacije je na višjem nivoju kot jo ima človek sam po sebi, brez umetnih pomagal (telefoni, …). Tudi morala živali je v povprečju višja kot pri ljudeh. Mnogo znanstvenih raziskav je, ki vse to dokazujejo. Menimo, da je nepotrebno, da navajamo še več v zvezi s tem, saj MKGP te raziskave sigurno pozna oz. vsaj moral bi jih po službeni dolžnosti.
• S prepovedjo trgovine s hišnimi živalmi bi preprečili mnoge zlorabe, ki gredo na škodo živali. Zmanjšalo bi te tudi število hišnih živali, predvsem psov in muc, saj bi pri mnogih vzrediteljih teh živali odpadel bistven motiv te dejavnosti, to pa je dobiček s prodajo živali. Število psov bi se v doglednem času zmanjšalo, kar bi bilo zelo pomembno, saj vedno večje število psov za sabo potegne mnogo problemov, ki se kažejo npr. v zapuščenih in zlorabljenih živalih, kar povečuje potrebe po azilih in veterinarski oskrbi, ki pa si jo mnogi skrbniki ne morejo privoščiti. Na ta način bi se tudi preprečilo, da se živalskim materam (npr. psi) vzamejo njihovi mladiči in te matere nadomesti do živali pogosto krut človek. Odvzem mladičev materam preden jih le-te same odstavijo oz. preden lahko sami zaživijo, krši enega izmed temeljnih principov zaščite živali, to pa je skrb za dobro počutje. Trpljenje lahko vodi tudi do zdravstvenih motenj in lahko zato krši še drug temeljni princip zaščite živali, to pa je skrb za zdravje živali. Ali si je mogoče zamisliti pasjega mladiča, ki ga odvzamejo materi in gre v oskrbo ljudem, ki ga vzgajajo po svoje in ne tako, kot bi ga njegova mati. Ali si je mogoče zamisliti šok in trpljenje takšnega mladiča? Ali sta šok in trpljenje del dobrega počutja? In seveda tudi šok in trpljenje matere, ki je izgubila svojega otroka. Odvzem mladičev skrbi in vzgoji matere preden lahko takšen mladič normalno zaživi sam, lahko pomeni tudi obliko mučenja živali, saj gre za nepotrebno povzročanje trpljenja živali (člen 341 KZ). Na splošno namreč ni videti nobenega razumnega razloga, da bi človek moral imeti pse in druge hišne živali, še posebej s pridobitvijo preko trgovine z živalmi. Človek lahko živi popolnoma normalno tudi brez njih, kar zelo veliko ljudi tudi prakticira.
• Izjemoma se lahko dovoli prodaja hišnih živali, vendar samo takrat, če je mladičev v leglu več kot jih lahko oskrbuje skrbnik matere mladičev. V tem primeru je lahko cena samo povračilo stroškov. Takšen način prodaje pa se ne more registrirati kot dejavnost.
• Iz pravilnika se naj črtajo tudi določbe glede tekmovanj hišnih živali. Tudi tekmovanja kršijo dostojanstvo živali, saj so živali uporabljene kot sredstvo za doseganje ciljev ljudi, ki do živali v glavnem niso najbolj prijazne. Potrebno si je samo pogledati cirkuse, kjer nastopajo hišne živali, razna agility tekmovanja psov, razstave psov , kjer so živali, še posebej psi, mnogokrat v kletkah, ki ne omogočajo, da bi žival v njej normalno ležala, vstala in se obrnila.

Sedaj pa pripombe oz. predlgoi k posameznim členom.

3. člen
V ta člen bi bilo potrebno dodati še, da mora skrbnik živali preprečevati tudi vzroke, ki lahko povzročijo strah ter nepotrebno in prekomerno vznemirjanje, ki jih povzroča človek (11. točka 5. člena). Omenjena stanja se po Zakonu o zaščiti hišnih živali (ZZZiv) smatrajo kot trpljenje živali, kar krni dobro počutje živali in zato je skrbnik dolžan ravnati tako, da do teh stanj ne bo prišlo. To seveda velja tudi za stres pri živalih, ki ga ZZZiv direktno ne omenja, vendar pa je razlog za slabo počutje psov ali drugih hišnih živali.

4. člen
V ta člen bi bilo potrebno dodati še, da je skrbnik živali dolžan zagotoviti tudi zdravljenje bolnih in poškodovanih živali in ne samo nego. Sedaj to iz določbe tega člena ni jasno razvidno in je zato bolje, da je to izrecno zapisano.

8. člen
V tem členu bi bilo potrebno dodati, da mora voznik vožnjo vozila prilagoditi temu, da vozi živali, za katere takšen način potovanja že po naravi stvari ne ustreza njihovi vrsti, saj potujejo na drug način. Voznik bi moral voziti počasneje, saj je za živali takšen način premika s kraja na kraj nenormalen in jim lahko ogrozi dobro počutje, ki je ena izmed zapovedi zaščite živali. Pravtako bi bilo potrebno v pravilnik zapisati, da mladičev hišnih živali ni dovoljeno prevažati, razen če so v spremstvu mater. Prepovedati bi morali tudi vse komercialne prevoze hišnih živali, razen v primeru, če je to v korist živali. Na splošno gledano so prevozi za živali nekaj nenormalnega in jim lahko povzročajo stres, vznemirjenost in druge oblike trpljenja ter jih potrebno zato odpraviti, razen če so v korist živali.

10. člen
V zvezi s parjenjem živali bi bilo potrebno zapisati, da ni dovoljeno parjenje, ki je izven normalnega poteka pri živalih. Vsekakor je potrebno v ta člen tudi zapisati, da ni dovoljeno umetno oz. nasilno parjenje z namenom skotitve živali, ki bi se na kakršenkoli način prodajale oz. bi se z njimi dosegala kakšna premoženjska ali nepremoženjska korist.

11. člen
Treniranje živali ni v interesu živali, gre izključno za interes njihovih skrbnkov. Zato bi bilo potrebno v pravilniku prepovedati treninge živali, še posebej zaradi tega, ker treningi gredo izven ravnanj živali v okviru njihove narave. Živali, če niso prisiljene v trenning, same ne bi trenirale, ker zanje to ni potrebno. Trening, ki bi ga izvajal človek, lahko škodi zdravju živali, ogroža pa vsekakor dobro počutje živali.

12. člen
V kolikor bi določbe o prireditvah ostale v pravilniku bi bilo dobro, da bi se v prvem odstavku črtala beseda “neposredno”. To je potrebno zaradi tega, ker je stanje neposredne življenjske ogroženosti za žival lahko že usodno oz. je lahko posledica tega stanja že slabo počutje ali okvara zdravja. V pravilniku navedena pot prekinitve prireditve je predolga in je lahko za živali zelo slaba, saj jim ne garanitra, da ne bo njihovo dobro počutje ali zdravje ogroženo. Potrebno bi bilo uvesti rešitev, da mora biti na prireditvi ves čas prisotna uradna oseba, ki ima pooblastilo, da lahko vsak čas prekine prireditev, najbolje veterinarski inšpektor, in na katero se direktno lahko obrne veterinar ali kdo drug, ki zazna trpljenje živali. Uradna oseba je dolžna takoj prekiniti prireditev, če pride do trpljenja živali ne glede na stališče organizatorja.

13. člen
Kar velja za prireditve, na katerih sodelujejo hišne živali, velja smiselno tudi za predstave in snemanja. V principu bi se takšne dejavnosti prepovedale, izjemoma bi bile dovoljenje v primeru, če so v korist živali, kot tudi če gre za predstave oz. snemanja, katerih namen je višanje etičnega nivoja ljudi v zvezi s sprejemanjem živali kot sobitij oz. živih bitij s svojo osebnostjo. V tem primeru mora biti v celoti ohranjena integriteta živali oz. njihovo dostojanstvo, dobro počutje in zdravje. Glede prekinitve predstave oz. snemanja velja enako kot pri prejšnjem členu.
V tem členu je zelo sporna določba, da veterinar ne dovoli udeležbe bolnim in poškodovanim živalim, ki niso sposobne nastopati oz. sodelovati pri snemanju, saj gre za določbo, ki nasprotuje 8. alineje 15. člena ZZZiv, ki prepoveduje uporabo bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali in to prepoved ne veže na sposobnost nastopanja oz. sodelovanja pri snemanju.

15. člen
V zadnjem odstavku bi se besedi “sedem let” nadomestili z besedama “eno leto”. To je pomembno zaradi tega, ker se znanstvena spoznanja v zvezi z živalmi hitro množijo in prinašajo nove poglede na zaščito živali. Zato je potrebno znanja s tega področja sproti obnavljati oz. stare “poglede” nadomestiti z novimi spoznanji, ki pomenijo večjo zaščito živali. Sedem let je zato bistveno predolga doba, eno leto je tisto obdobje, ko bilo dobro ponoviti usposabljanje za oskrbnike, v korist živali in seveda tudi samih oskrbnikov. V zvezi s programom usposabljanja iz 3. odstavka pa bi bilo dobro še zapisati, da lahko k njemu dajo mnenje tudi društva, ki delujejo na področju zaščite živali. Mnenje mora VURS preučiti in če ga ne upošteva, mora navesti razloge za to.

16. člen
Če se ne bo prepovedala prodaja hišnih živali, bi bilo potrebno črtati določbo 2.odstavka, ki za 20% zmanjšuje velikost bivalnih prostorov, če psi v takšnih prostorih ne bivajo več kot 30 dni. Za kaj takega ni razumnega razloga, saj je že osnovna velikost bivalnih prostorov zelo majhna in za pse neprimerna. Glede bivalnih prostorov bi bilo potrebno še določiti, da morajo biti le-ti sproti čiščeni, saj so živalim pripadajo bivalni prostori in ne da bivajo v “WC”. V “WC” pa bivajo, če morajo biti zraven svojih iztrebkov in so ti mogoče odstranjeni šele po več urah od nastanka. Bivanje ob ali celo v iztrebkih pa slabi dobro počutje živali. Ali bi se človek dobro počutil, če bi bival ob svojih iztrebkih?

17. člen
V zadnjem odstavku bi se črtala beseda “klinično”. Živali morajo biti povsem zdrave in ne samo klinično zdrave. Standard zaščite živali po ZZZiv je zdravje in ne klinično zdravje. V zvezi z usmrtitvijo v primeru neozdravljivih bolezni ali poškodb pa bi bilo potrebno upoštevati določbe 26. člena ZZZiv, še posebej glede trpljenja. Dobro bi bilo, da bi se ustanovila komisija, ki bi presodila vsak primer morebitne usmrtitve živali, saj se sicer lahko zgodijo zlorabe. V komisijo bi bilo dobro imenovati tudi predstavnike društev za zaščito živali.

18. člen
Prodajalec, če bo trgovina z živalmi še obstajala, bi moral kupcu izročiti tudi dokaz, da je žival zdrava. Ker tega v pravilniku ni, bi bilo dobro, da bi to dodali.

20. in 21. člen
V zvezi s čiščenji bivalnih prostorov, bi bilo potrebno določiti, da se morajo ti sproti čistiti, kar velja tudi za odstranjevanje iztrebkov. Velja smiselno enako kot pri 16. členu.
Če skrbnik goji večje število živali, velikost bivalnih prostorov ne bi smela biti manjša kot seštevek velikosti prostora za vse živali z osnovo velikost prostora za eno žival. Prostor se ne bi smel manjšati glede na račun večjega števila živali, saj je že sedaj velikost prostora za eno žival premajhna. Zato bi bilo dobro osnovno velikost prostora za eno žival povečati vsaj za 100%. Večji kot je prostor, boljše se žival, ki mora živeti na omejenem malem prostoru, počuti.

25. člen
Po sedaj veljavnem pravilniku o zaščiti hišnih živali mladičev ni dovoljeno odvzeti od matere pred dopolnjenim devetim tednom starosti, sedaj naj bi se ta meja znižala na osem tednov. Obe starostni meji nista v korist živali, niti mladičev niti mater. Mladič mora biti zraven matere dokler ne odraste in lahko sam, torej brez matere živi. Zato je starostna meja za ločitev matere in mladiča podana z odrastlostjo mladiča in naravno ločitvijo matere in mladiča oz. sedaj odraslega psa. Ločitev mladiča od matere je tako zanj kot za mater velik šok in hudo trpljenje ter zato krši dobro počutje obeh živali. Zato ni v korist živali ločitev mladičev in mater preden mladič odraste. V pravilnik bi bilo tako potrebno zapisati, da odvzem mladičev materam ni dovoljen.

26. člen
V tem členu se nahaja domneva, da če na bivališču psa ni navedeno osebno ime in stalno bivališče skrbnika, se šteje pes, ki prebiva v tem bivalnem prostoru za zapuščenega in se namesti v zavetišče. Menimo, da takšna rešitev ni v korist psa, saj se lahko zgodi, da bo pes po 30 dneh bivanja v azilu usmrčen, če ga nihče ne bo vzel. Zato je bolje, da se izvede postopek ugotavljanja skrbnika, pes pa ostane v istem bivalnem prostoru, če je oskrba v skladu s predpisi. Če pa temu ni tako, potem se ga lahko namesti v azil, vendar je pod posebnim varstvom v tem smislu, da ga ni mogoče usmrtiti. Ne gre namreč za resnično zapuščenega psa, temveč se to samo domneva. Ko se ugotovi skrbnik, se mu izroči psa.

27. člen
Glede čiščenja in odstranjevanja iztrebkov velja kot pri 16. oz. 20. in 21. členu.

28. člen
V tem členu so določena pravila priveza. Menimo, da privezovanje psa ni v njegovo korist, zato se naj prepove. Privez je za psa zelo neprijeten, še posebej, če ima ovratnico. Krši oz. ogroža njegovo dobro počutje, lahko pa ga tudi poškoduje, če pes skoči in ga potem ovratnica na privezu oz. privez na hitro oz. silo zaustavi. Seveda bi bilo potrebno določiti neko prehodno obdobje, npr. 1 leto, v katerem morajo skrbniki psov poskrbeti za drug način varovanja psa. Če pa privez ostane, potem bi bilo potrebno povečati dolžino priveza, ki naj bo najmanj 5 metrov, ovratnico pa nadomesti oprsnica, ki je oz. če je za psa bolj ugodna.

28. in 29. člen
Velikost pesjaka in ute bi morali povečati, saj so v pravilniku, tudi v sedaj veljavnem, velikostne mere neprimerne za pse. Potrebno bi jih bilo povečati vsaj za 100%. Na ta način bi se ustvarili dodatni pogoji za izboljšanje počutja psov.
Menimo, da 4. odstavek 29. člena ni v korist psov, saj zmanjšuje že tako tesen bivalni prostor psov. To je tudi pravna podlaga, da pride celo do trpljenja psov, ki bo sicer potrebno, vendar se postavi vprašanje za koga. Za psa sigurno nepotrebno. Vsakdo, ki želi imeti psa, mora pač zanj dobro poskrbeti, zato manjšanje že tako malih bivalnih prostorov psov ni v javnem interesu. V javnem interesu je zaščita psov, torej njihovo dobro počutje, zdravje in življenje.
Smiselno enako velja tudi za 3. odstavek 30. člena. Uta mora biti dvoprostorska, saj je to v korist psa. Zato manjšanje standarda ni utemeljeno in ni v javnem interesu.

31. člen
Potrebno je prepovedati uporabo psov za vleko. V današnjem času takšen način uporabe psov ni potreben za nikogar v tem smislu, da bi bilo od te uporabe odvisno njegovo življenje oz. preživetje. Gre samo za zabavo skrbnikov, za šport, ki zlorablja živa bitja za svoje interese. Vleka psom, če gre npr. za tekmovanje ali trening lahko povzroča mnogo trpljenja in tako krši njihovo dobro počutje.

34. člen
Velja smiselno enako kot pri psih, kot je to razloženo pri 25. členu.

35. člen
Mucam je potrebno zagotoviti možnost rednega izhoda, saj bivanje samo v zaprtih prostorih za žival ni dobra in je vprašanje, kako vpliva na njeno počutje. Zato naj bi se to vgradilo v določila tega člena.

36. člen
Menimo, da namestitev v kletko ni upravičena in zato se naj to prepove. Takšen način bivanja je za muco neprijeten in krši njeno dobro počutje. Gre namreč za popolnoma nenaraven način bivanja živali.

Smatramo, da je potrebno zaščito živali dvigniti na višji nivo. Sedaj je priložnost, saj se sprejema nov pravilnik o zaščiti hišnih živali. V kulturo nekega naroda sodi tudi njegov odnos do živali. Odnos države do živali ni na primerni višini in ga je potrebno čimprej bistveno izboljšati. Ne samo v dobro živali, temveč tudi ljudi. Zato predlagamo, da naše predloge sprejmete. V vsakem primeru pa vas pozivamo, da nam v zakonitem roku sporočite, kaj ste oz. boste z našimi predlogi storili, saj gre tudi za pobudo splošnega pomena.

V kolikor bi bilo potrebno za realizacijo zgoraj navedenih predlogov spremeniti Zakon o zaščiti živali, predlagamo, da ministrstvo pripravi ustrezne spremembe in jih posreduje v sprejem vladi.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice