Veterinarska uprava RS
Parmova 53
1000 Ljubljana

Predlog v zvezi z razstavami psov

Pooblastilo!
19.10.2009

1. V Sloveniji je vsako leto več 100 raznih prireditev, na katerih sodelujejo psov. Gre za razna tekmovanja, izpite, vzrejne preglede in podobno. Med temi tekmovanji so tudi razstave psov. V Sloveniji je več večjih razstav psov kot npr. CACIB / CAC Ljubljana, CACIB Vrtojba, CAC Celje in podobno, še več pa je manjših razstav psov. Kmalu bo CACIB Vrtojba, ena večjih razstav psov, celo mednarodna.

2. Zaščita živali v smislu 2. člena Zakona o zaščiti živali je dolžnost vseh subjektov, ki so v kakršnem koli odnosu do živali, tako tudi naslovnega organa, Kinološke zveze Slovenije, Društva za osvoboditev živali in njihove pravice in drugih.

3. Po 42. členu Zakona o zaščiti živali društva, ki delujejo na področju zaščite živali opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali. Na uvodoma omenjeni kinološki razstavi so se dogajale nepravilnosti, mogoče pa tudi nezakonitosti, v zvezi z zaščito živali. Več o tem v nadaljevanju.

4. Pri ogledu mnogih razstav psov je bilo ugotovljeno, da je bilo večje število psov v kletkah. Večje število kletk je bilo tako majhnih, da psi v njih niso mogli normalno ležati, vstati in se obrniti. Menimo, da Pravilnik o zaščiti hišnih živali ne dopušča takšnih kletk, saj je temeljno pravilo glede bivalnega prostora psa (29. člen) takšno, da mora biti ta prostor tako velik, da omogoča psu potrebno gibanje, npr. najmanj to, da lahko pes v tem prostoru normalno leže, vstane in se nemoteno obrne, kot to recimo izhaja iz določil glede pasje ute (32. člen pravilnika). V mnogih kletkah sta bila dva psa ali celo več, kar je še poslabšalo stanje. Na ta način je bilo psom povzročeno nepotrebno trpljenje, saj jim je bilo med drugim onemogočeno potrebno gibanje. Psom bi morali na razstavi omogočiti pogoje, kakršne jim zagotavlja Pravilnik o zaščiti hišnih živali, in to v skladu s 7. členom ZZZIv, kar pa v tem pogledu ni storjeno. Vse to je razvidno iz priloženih, ki se sicer nanašajo na stanje 27.9.2009 (razstava v Celju). Psom ni omogočeno dobro počutje, kot to zahtevajo predpisi. Če ima žival premalo prostora za gibanje, bi se to lahko celo smatralo kot surovo ravnanje in s tem kaznivo dejanje iz 341. člena KZ.

5. Na razstavah je ponavadi kar nekaj psov psov, ki so poškodovani, kar je v nasprotju z 15. členom Zakona o zaščiti živali, ki v 8. alineji prvega odstavka prepoveduje uporabo poškodovanih psov. Gre za pse, ki jim je bil iz nepotrebnih oz. nerazumnih razlogov obrit del kože. Psi so imeli npr. obrt del glave, ostalo pa ne, ali pa del repa in trupa. Menimo, da pes kožuha oz. dlake nima za to, da se mu jo obrije oz ostriže za namene razstave oz. po želji skrbnika za čimboljšo uvrstitev, temveč za to, ker jo potrebuje za svoje normalno življenje. Gre za zaščito. Če je ne bi potreboval, mu ne bi zrastla. Zato je dlaka del njegovega telesa oz. neločljivi del telesa. To pa tudi pomeni, kot že navedeno, da se mu dlake ne sme ostriči oz. obriti za namene razstave. To bi se lahko izjemoma zgodilo samo takrat, ko bi bilo to v njegovo korist. Čeprav so živali poškodovane, so uporabljene na javni prireditvi, kar je nesprejemljivo in je tudi v nasprotju z 20. členom Zakona o zaščiti živali. Menimo še, da britje dlake tudi z zdravstvenega vidika ni dobro, saj ima dlaka svoj pomen, npr. pri vzdrževanju telesne temperature, nudi pa tudi določeno zaščito pred poškodbami, predvsem pa toploto. Videti je tudi bilo tudi pse, ki se je tresejo, mogoče jih je zeblo.

6. Na razstaviah je tudi mnogo psov, ki so oblečeni v nekakšna oblačila ali pa obloženi z raznimi “okraski” oz. lepotnimi pripravki. Tudi to je razvidno iz priloženih slik. Ob tem, da je to norčevanje iz psov oz. njihovo poniževanje, ki so tako spremenjeni v goli objekt oz. osnovno sredstvo za dosego sebičnih ciljev ljudi, gre tudi za to, da lahko takšna ravnanja negativno vplivajo na dobro počutje živali, saj onemogočajo ali pa vsaj otežkočajo naravne procese v telesu živali. Če je živali oblečena, to moti komunikacijo telesa psa z zunanjo okolico in je nenaravno. To pa tudi pomeni, da psom ni bilo zagotovljeno to, kar jim priznava Pravilnik o zaščiti hišnih živali, to je, da jim je zagotovljeno dobro počutje. Menimo sicer, da ne more biti sporno oblačenje psov, če to v korist teh živali. Drugo pa je, če se pse obleče za namene neke razstave oz. realizacije nekih nepotrebnih človekovih želja ali podobnega. V tem primeru mora skrbnik živali dokazati, da takšno dejanje ne vpliva negativno na psa oz. mu ne odvzame dobrega počutja in seveda tudi dostojanstva. Dokazno breme je torej na skrbniku. Ta mora torej predložiti dokaz, da oblačenje psa ne škoduje dobremu počutju te živali in da je v korist psa.

7. Razstave psov je za marsikaterega psa mogoče pomeni tudi močno vznemirjanje, saj ni vajen takšnih prireditev, ker je npr. prvič sodeloval na razstavi in pred takšnim velikim številom ljudi in drugih psov ter v prostoru, kjer je bil velik hrup. To pa pomeni, da doživi prekomerno vznemirjanje, kar pomeni, da trpi, saj pomeni prekomerno vznemirjanje trpljenje živali v smislu 10. točke 5. člena Zakona o zaščiti živali. Trpljenje živali pa ogroža tudi dobro počutje živali in njegovo zdravje. Podobno velja tudi za strah. Mogoče je mnoge pse na prireditvi, zaradi raznih razlogov (npr. nov, neznan kraj, veliko ljudi in drugih živali), strah. To pa pomeni, da so ti psi trpeli, saj pomeni strah trpljenje živali v smislu že navedene 10. točke 5. člena Zakona o zaščiti živali.

8. Menimo, da živali ne morejo biti neke vrste osnovno sredstvo za doseganje človekovih želja, v glavnem nepotrebnih, saj so živa bitja s svojimi občutki, čustvi, inteligenco, dušo in niso stvari. Sedaj znanstveniki celo ugotavljajo, da imajo živali nekaj več, in to nekaj več je osebnost, pravijo. In od kdaj imajo živali osebnost: od dneva, ko so to ugotovili znanstveniki ali že ves čas? Razstave psov v principu niso potrebne, saj se da namen prireditve doseči tudi drugače: namesto živih živali bi bile slike ali pa bi se prikazovali kakšni filmi o lepoti, inteligenci in drugih izjemnih lastnostih psov. Dejstvo, da se jih tretira kot razstavni eksponat, pa po našem mnenju krši njihovo dostojanstvo. Razstavljajo se lahko samo stvari in ne živa bitja.

9. Kot smo že navedli, menimo, da razstave psov niso potrebne. Po našem mnenju je potrebnost ali nepotrebnost nekega ravnanja do živali potrebno presojati izključno glede na potrebe in interese same živali. Potrebnost nekega ravnanja do živali ni mogoče gledati skozi lupo človeka, temveč samo skozi interese oz. potrebe živali. To namreč izhaja iz temeljne premise zaščite živali, to pa je zaščita življenja, zdravja in dobrega počutja (1. člen ZZZiv). Menimo tudi, da se tudi besedna zveza »utemeljenega razloga« iz 3. člena ZZZiv lahko tolmači samo skozi interese in potrebe živali in ne skozi interese ljudi. To pa pomeni, da je nekaj, kar je želja ali interes človeka, ni pa potrebno za živali, do živali prepovedano, razen če seveda ne gre za zaščito življenja, zdravja ali dobrega počutja živali.

10. Ob vsem tem bi navedli še mnenje znanega slovenskega kinologa Jožeta Vidica, dr. vet. med., ki je o razstavah psov v reviji Moj pes (12/06, str. 4) navedel:
»Zdajšnje razstave čedalje bolj postajajo nekakšno sejmišče, kjer lahko kupimo vse za svoje hišne ljubljence, psi v ocenjevalnih krogih in ob njih pa so bolj ali manj v ozadju. Mnogi kot pozabljeni čemijo v kovinskih ali drugačnih kletkah, so privezani ali pa jih pustijo kar v avtomobilu (tudi ob zelo visokih in zelo nizkih zunanjih temperaturah), med tem ko skrbniki nekje klepetajo, sedijo v gostilni ali počnejo kdove kaj. Zato nekateri, še zlasti varstveniki živali upravičeno menijo, da so razstave za pse zgolj oblika mučenja, psi pa postajajo marionete vse bolj grotesknega človekovega okusa. Ali so torej razstave sploh še potrebne?« Če torej sledimo kinologu Jožetu Vidicu, ali je lahko sporna razstava psov mučenje živali?

11. Na podlagi navedenega predlagamo, da poostrite kontrolo na vseh razstavah psov v Sloveniji in v kolikor pride do zgoraj opisanih dogodkov ali drugih dogodkov, ki niso v korist živali, izpeljete ustrezne postopke.

12. Ker gre za peticijo splošnega pomena, vas pozivamo, da nas o svojih ukrepih v smislu predlaganega v zakonitem roku obvestite.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice