Pobuda v zvezi s prisilno držo konj (VURS)

Veterinarska uprava RS
Parmova 53
1000 Ljubljana

Pobuda v zvezi s prisilno držo konj

Pooblastilo!
25.9.2009

 

1. Pred kratkim smo v enem izmed slovenskih konjeniških centrov na Štajerskem naleteli na, vsaj za nas, nevsakdanji prizor.

2. Gre za, vsaj po našem mnenju, nepravilno oz. nezakonito ravnanje nad konjem, katerega glava je bila z dvema jermenoma privezana na telo, tako da konj ni mogel prosto gibati glave. Konj glave ni mogel dvigniti naravnost gor, kot bi to želel in kot bi bilo to v določenih situacijah potrebno. Priložene so tudi 3 slike, iz katerih je razvidna opisana situacija. Na konju je bil jezdec, ki ga je jahal v okviru centra.

4. Po vsej verjetnosti so v konjeniških centrih takšni prizori redni. Očitno služijo določenemu namenu. Ne glede na to, pa menimo, da takšno ravnanje s konjem ni v njegovo korist in tudi nasprotuje predpisom o zaščiti živali, kot bo to pojasnjeno v naslednjih točkah.

3. ZZZiv v 1. členu določa, da imajo ljudje odgovornost za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja. Ta zaščita je, seveda v skladu s predpisi, dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali. To pomeni, da ima tudi država in s tem njeni organi dolžnost zaščite živali.

4. Po 7. členu ZZZiv je skrbnik živali dolžan omogočiti živali tudi svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, …, ki preprečuje nepotrebno trpljenje.

5. Po 10. alineji 15. člena ZZZiv je prepovedana vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročijo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju, po 2. alineji istega člena pa je prepovedano izpostavljanje živali fizikalnim učinkom v nasprotju z določbami ZZZiv.

6. Po 3. členu Pravilnika o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic mora skrbnik živali storiti vse, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, preprečevati mora vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni in motnje v obnašanju. Po 8. členu istega pravilnika mora biti živali zagotovljena svoboda gibanja, primerna njihovi vrsti, pasmi, starosti, stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, ki preprečuje nepotrebno trpljenje ali poškodbe živali.

7. Dejstvo je, da je ravnanje s konjem, opisanim v 2. točki te pobude in razvidnim iz priloženih fotografij, za konja zelo slabo in nenaravno. Konj ne more dvigniti glave, kadar bi hotel in kadar bi glede na dogodke okoli njega to bilo potrebno. Konj nima nadzora nad okolico, ker mu to onemogočata jermena, ki ne dovolita, da bi konj glavo premikal tako, kot izhaja iz njegove narave in kot bi bilo zanj najbolje.

8. Menimo, da takšno ravnanje s konjem le-temu ne omogoča dobrega počutja. Ne samo to, konj je izpostavljen fizikalnim učinkom, ki jih ZZZiv izrecno ne dovoljuje (2. alineja 15. člena ZZZiv). V omenjeni prisilni drži lahko pride pri konju do bolečin, mogoče tudi do poškodbe ali celo motnje v obnašanju. Konju ni zagotovljena svoboda gibanja, ki je primerna njegovi vrsti, kar mu mora zagotoviti skrbnik, saj v pojem gibanja živali sodi tudi to, da lahko žival prosto giblje z glavo, tako kot je to zanj najbolje. Pravtako je mogoče, da bo konja strah, saj ne bo vedel, kaj se okoli njega dogaja. Ob tem je seveda lahko tudi vznemirjen in to po nepotrebnem. Povzročanje bolečin, strahu, nepotrebnega vznemirjenja ali poškodb pa pomeni, da konj trpi. Po 10. točki 5. člena ZZZiv se namreč za trpljenje živali štejejo med drugim tudi bolečine, strah, poškodbe in nepotrebno vznemirjanje, ki ga povzroči človek.

9. Omenjeno slabo ravnanje s konjem je po našem mnenju nepotrebno. Konju ne koristi, lahko mu samo škodi. Iz dejstva, da se takšna ravnanja dogajajo očitno v konjeniških centrih, je mogoče zaključiti, da je to podrejeno nekim tekmovalnim namenom. Mogoče se konja na ta način šola oz. vzgaja za tekmovalne namene. Vendar pa je po 15. členu ZZZiv vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine in kako drugače škodijo njenemu zdravju, prepovedano.

10. Tekmovanja konjev v današnji družbi niso potrebna. Gre samo za uporabo konjev za egoistične namene skrbnikov oz. lastnikov, ki želijo s konji doseči zmago, uspeh in podobno, nekaj kar daje samo njim koristi, konjem pa ne. Konji so zlorabljeni, tretirajo se samo kot predmet užitka, kot predmet za doseganje uspeha in ne kot živo bitje, ki ji pripada življenje, ki je primerno njeni vrsti. In v naravi konjev niso tekmovanja, kot npr. kasaške dirke, dresura, preskakovanje ovir, galopske in vzdržljivost ne dirke, western in podobno. Konji v naravi vseh teh dirk nimajo in jih ne potrebujejo.

11. Menimo, da se potrebnost ali nepotrebnost nekega ravnanja do živali mora presojati izključno glede na potrebe in interese same živali. Potrebnost nekega ravnanja do živali ni mogoče gledati skozi lupo človeka, temveč samo skozi interese oz. potrebe živali. To namreč izhaja iz temeljne premise zaščite živali, to pa je zaščita življenja, zdravja in dobrega počutja (1. člen ZZZiv). Menimo tudi, da se tudi besedna zveza »utemeljenega razloga« iz 3. člena ZZZiv lahko tolmači samo skozi interese in potrebe živali in ne skozi interese ljudi. To pa pomeni, da je nekaj, kar je želja ali interes človeka, ni pa potrebno za živali, do živali prepovedano, razen če seveda ne gre za zaščito življenja, zdravja ali dobrega počutja živali.

12. Po 13. členu že omenjenega pravilnika so reja in postopki z živalmi, ki lahko povzročijo živalim nepotrebno trpljenje ali škodljivo vplivajo na počutje živali, vključno z zdravjem, prepovedani. V istem členu je v zvezi s tem sicer navedena izjema, ki pa po našem mnenju ni skladna za ZZZiv, predvsem 3. členom, pravtako pa je po 341. členu KZ povzročanje nepotrebnega trpljenja, ne glede na to, ali kratkotrajno ali ne, kaznivo.

13. Prisilna drža pri konju, kot je opisana v začetku tega pobude, torej ni v korist konja, niti ni v skladu s slovenskimi predpisi, ki urejajo zaščito živali. Zato je potrebno, da se odpravi takšno ravnanje s konjem. Konjem je potrebno omogočiti svobodo gibanja njihove glave, kajti to je v njihovo korist. Ni v njihovo koristi to, da ne morejo gledati tako, kot to izhaja iz njihovih potreb, da ne morejo gibati glave tako kot je zanje najbolje.

14. Na podlagi navedenega predlagamo, da zadevo raziščite, če vam še ni znana, in opozorite skrbnike oz. lastnike konj, da prenehajo z omenjenim ravnanjem. Predlagamo pa tudi, da pripravite še spremembo omenjenega pravilnika, ki bo izrecno prepovedala obravnavano ravnanjr s konji in jo predložite v sprejem pristojnemu ministru.

15. Ker gre za peticijo v smislu 45. člena ustave, vas pozivamo, da nam v zakonitem roku odgovorite na to našo pobudo.

Hvala in lep pozdrav!

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Share This Post