Ministrstvo za okolje in prostor
Ljubljana
Predlog in pripombe glede Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda (ursus arctos) in volka (canis lupus) iz narave za obdobje do 30. septembra 2020 (EVIDENCA VLADNEGA AKTA 2019-2550-0053)
Spoštovani!
V zvezi z navedenim osnutkom odloka dajem predloge in pripombe, kot je navedeno v nadaljevanju.
1. Po Bernski konvenciji je po 9. členu dovoljen odvzem majhnega števila medvedov in volkov, seveda ob upoštevanju ostalih pogojev. Iz osnutka odloka (v nadaljevanju: Odlok/2020) pa izhaja, da se bo z odstrelom odvzelo kar 175 medvedov in 7 volkov. To pa je zelo veliko število in ne gre torej za majhno število. Poleg tega pa niso izpolnjeni niti ostali pogoji iz 5. točke 1. odst. 9. člena omenjene konvencije, ki seveda zavezuje tudi Slovenijo, saj jo ratificirala leta 1999. Iz tega določila je razvidno, da po tem določilu ni mogoč odstrel, saj pojmi »prisvajanja, zadrževanja ali drugega sprejemljivega izkoriščanja« ne vsebujejo odstrela. Zato je Odlok/2020 v nasprotju z Bernsko konvencijo.
2. »Razlogi oziroma problemi, ki terjajo predlagan odvzem v skladu s predmetnim odlokom so:
– zmanjšanje splošnega občutka varnosti prebivalcev in družbene sprejemljivosti zaradi hitre
rasti (povečevanja gostot) populacij rjavega medveda in volka in
– povečanje konfliktov zaradi številčne rasti in prostorskega širjenja populacij rjavega medveda in volka,« piše v obrazložitvi Odloka/2020. To niti po Habitatni direktivi niti po Bernski konvenciji ni razlog za ubijanje medvedov in volkov. Kajti omenjena predpisa ne omenjata »zmanjšanje splošnega občutka varnosti prebivalcev in družbene sprejemljivosti« kot razlog za odstrel. Tudi glede konfliktov je podobno. Poleg tega pa omenjena anketa ne dokazuje tega, kar se trdi v obrazložitvi. Namreč, manj kot polovica analiziranih odgovorov je potrdila, da so anketiranci proti medvedom. Poleg tega pa se je na anketo odzvalo samo približno 30 % vprašanih, kar lahko pomeni, da za ostalih 70 % medvedi niso problematični. Zato je jasno, da anketa ne potrjuje tega, da bi bili ljudje večinsko proti medvedom, kot se to navaja v Odloku/2020.
3. Za dosego cilja ni drugih zadovoljivih možnosti, piše v Odloku/2020. Te možnosti so in so navedene v strategiji upravljanja z rjavim medvedom. V prvi fazi je vedno potrebno uporabiti blažja sredstva za dosego zakonitega cilja, šele nato lahko pridejo v poštev hujša sredstva. Kajti tudi v pravu, ki se tiče živali, je potrebno uporabiti načelo sorazmernosti. Tega testa v Odloku/2020 izrecno ni najti. Tudi zato gre za nepotreben odstrel medvedov in volkov, kar pomeni, da gre za mučenje živali v smislu 72. člena ustave in 4. Zakona o zaščiti živali.
4. V Odloku/2020 se navaja, da je prišlo do povečanja konfliktov zaradi hitre rasti populacij rjavega medveda in volka. Kdo pa je odgovoren za to? Država, ki dopušča intenzivno krmljenje medvedov, kar ima za posledico več živali in pa lov na medvede, ki ga izvaja država preko lovcev. Dokazano namreč je, večji kot je odstrel medvedov, več medved se rodi. Kajti vrsta se na grožnjo izumrtja, kar zanjo predstavlja odstrel, odzove s povečano rodnostjo. Če bi bilo manj odstrela oz. ga sploh ne bi bilo, bi bilo medvedom bistveno manj kot jih je sedaj in s tem bi bilo tudi manj konfliktov. Zato odstrel ni prava pot in pomeni še poslabšanje stanja, saj bo v bistvu še več medvedov. Potrebno je opustiti lov ter tudi krmljenje in stanje se bo kmalu normaliziralo. Če bi odstrel res bil pravi ukrep in bi rešil problem, potem konfliktov in škod ne bi bilo več. Pa jih je vedno več, kot to navaja Odlok/2020, čeprav je vsako leto zelo velik odstrel medvedov. Preko 100 medvedov so lovci v povprečju pomorili v zadnjih letih. Očitno je, da odstrel generira škode in konflikte.
5. Škode, ki ju povzročata medved in volk, so na letni ravni majhne. V letu 2018 so, po podatkih iz obrazložitve Odloka/2020, znašale okoli 200.000 evrov. Obstajajo direktorji podjetij, ki so v večinski državni lasti, pa so njihove plače višje od škode, povzročene s strani medvedov in volkov. Država je pred kratkim kupila 4 avtomobile in zanje plačala več kot milijon evrov. Poleg tega imajo oškodovanci možnost povračila škode in tudi zakonsko dolžnost, da zavarujejo svoje premoženje pred zvermi. Zato je jasno, da škoda, ki jo povzročajo medvedi in volkovi, ne more biti razlog za odstrel medvedov in volkov. To pa tudi ne more biti domnevna nevarnost za ljudi s strani medvedov in volkov. Obe živali sta namreč nenevarni in zato tudi ta razlog ne more biti za odstrel medvedov in volkov.
6. Tako se izkaže, da ne obstajata razloga za odstrel v smislu povzročanje resne škode s strani obeh živali, niti ne obstaja razlog nevarnosti za ljudi. To pa pomeni, da je Odlok/2020 nezakonit in protiustaven.
7. V Odloku/2020 se navaja, da odstrel ne bo škodil ugodnemu stanju obeh obravnavanih vrst. To ne more držati. Pomor 175 medvedov in 7 volkov bo imel slabe posledice za obe vrsti, kajti živalska vrsta, še posebej, če je zaščitena, se ne varuje tako, da se uničuje njene dele, torej posamezne pripadnike te vrste. To ni ohranjanje ugodnega stanja, temveč uničevanje vrste in seveda uničevanje biotske pestrosti in naravnega ravnovesja.
8. Predlog za odstrel je protiustaven, saj krši 5, 63 in 72. člen ustave in je za naravo in družbo škodljiv. Seveda je tudi neetičen. Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. Zakaj se zlato pravilo ne uporablja tudi v gozdovih in na poljih. Ali si kakšen državni uradnik ali lovec želi biti pod lovskim pritiskom, ko ne bo vedel, ali bo preživel noč ali dan oz. bo to uspelo njegovim otrokom. Ali si kakšen lovec ali državni uradnik želi biti na mestu živali, ki jih lovski načrt obsoja na smrt. Ali si kdo želi biti na lovnem krmišču, tam dobiti strel v čelo in izdihniti v hudih mukah, kot se to dogaja živalim. Nato pa biti zabeležen v lovskih evidencah kot trofeja in nesmrten v lovski sobi kakšnega veljaka. V nadaljevanju še nekaj o tem.
9. V 5. členu ustave je med drugim zapisano, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva. Živali so kot živo bitje del naravnega bogastva in mora zato država poskrbeti za njihovo ohranitev. Z ubijanjem pa se naravno bogastvo ne ohranja, temveč zmanjšuje. Seveda velja to za vsakega posamezno žival in ne za vrsto kot abstrakten pojem, saj vrsta kot taka ni del naravnega bogastva in gre samo za besedo, ki si jo je izmislil človek. Lov oz. odstrel medvedov in volkov ne ohranja naravnega bogastva, temveč ga uničuje, saj ubija živali in uničuje naravno ravnovesje.
10. V 5. členu ustave je med drugim še zapisano, da država ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Če država preko lova dopušča namerno pobijanje živali oz. ga celo ukazuje, to ne more voditi do skladnega civilizacijskega razvoja, kajti do takšnega razvoja lahko pride samo s pozitivnimi dejanji. Vsak vnos sovraštva oz. pobijanja živih bitij v družbo ovira skladen civilizacijski razvoj Slovenije in vodi do destrukcije družbe. To je sedaj že vidno. Pobijanje živih bitij državi Sloveniji jemlje kredibilnost. Zato je lov v nasprotju tudi s tem ustavnim določilom. V kulturo ne more spadati ubijanje živih bitij, torej niti ne ubijanje živali. Seveda je govora o namernem ubijanju živali.
11. 63. člen ustave med drugim določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To, da država v pri lovu dovoli oz. ukaže pobiti večje število živali pomeni spodbujanje k nasilju, saj je pobijanje živali nasilje. Živali pri vsem tem zelo trpijo, mnoge ure in dneve, preden umrejo in se rešijo muk. Odstrel kot del lova oz. osnutek je tudi v tem pogledu protiustaven.
12. 72. člen ustave med drugim določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Iz navedene ustavne določbe je razvidno, da ustava ne dovoljuje mučenja živali in to ne glede ali gre za domače ali prostoživeče živali. Po slovarju slov. knjižnega jezika pomeni mučenje povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje. Pri vsakem namernem uboju živali pride do mučenja, saj žival neizmerno trpi oz. je poškodovana, tudi če to traja samo delček sekunde pred njeno kruto smrtjo. Po drugi strani pa se kot mučenje smatra tudi vsaka nepotrebna smrt živali. To načelo je sprejel tudi veljavni Zakon o zaščiti živali, ko v 4. členu določa, da je mučenje živali tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Lov je nepotreben, kot je dokazano zgoraj, zato že po samem 4. členu ZZZiv pomeni mučenje živali. Zato je tudi Odlok/2020, ki dovoljuje oz. ukazuje odstrel živali, v nasprotju z ZZZiv in ustavo.
13. Na podlagi navedenega predlagam, da Ministrstvo za okolje in prostor osnutek spornega odloka umakne iz javne razprave in konča ta postopek. In na noben način ne posega z odstrelom v populaciji medveda in volka.
Šmarje pri Jelšah, 30.8.2019
Vladko Began