V Sobotni prilogi Dela (8.3.2025) je bil pod zgornjim naslovom objavljen intervju novinarke Maje Prijatelj Videmšek z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušić.

V njem je ministrica dejala, da so prehranske navade stvar osebne odločitve. Gledano z vidika človekove svobodne volje to vsekakor drži, gledano z vidika zakonodaje pa je stvar lahko drugačna. V Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (2. člen) je namreč določeno, da ima vsakdo dolžnost skrbeti za svoje zdravje. Ali nekdo skrbi za svoje zdravje, če uživa živila živalskega porekla, ki so dokazano škodljiva za človekovo zdravje, saj so rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni? Ker je večina slovenskega prebivalstva vsejeda, ali potem skrbi za svoje zdravje, kar je zakonska dolžnost? Človekova svobodna volja je torej po zakonu omejena z dolžnostjo skrbeti za svoje zdravje. Ljudje so dolžni uživati samo tisto hrano, ki ne vpliva negativno na njihovo zdravje. To pa je v principu samo hrana rastlinskega izvora.

Ministrica še pravi, da je treba okrepiti zavedanje glede dobrobiti živali. V živinoreji, kjer je žival samo sredstvo za doseganje dobička, torej stroj, se seveda živali že v principu ne morejo dobro počutiti in je zato govorjenje o dobrobiti živali samo navaden piar, tudi če je del predpisov. Kako se bo ujetnik dobro počutil? Kako se bo nekdo dobro počutil v klavnici? Dejstvo je, da je živinoreja eno samo trpljenje živali, enih bolj drugih manj! Zato so tudi ministričine besede, da je živinorejsko panogo treba obdržati slaba napoved tako za družbo kot za naravo, seveda pa tudi za živali same. Zakaj? Poleg tega, da živali v tej panogi trpijo, je živinoreja dejavnost, ki je škodljiva za naravo in podnebje. Je eden največjih virov škodljivih toplogrednih plinov, je velik porabnik vode, v okolje spušča mnogo strupov, poleg tega pa je rezervoar zoonoz … Živinoreja in vojna sta najbolj uničujoči človekovi dejavnosti, pri čemer je živinoreja pobila bistveno več živih bitij kot vse vojne skupaj. Dejstvo tudi je, da je živinoreja energetsko zelo potratna dejavnost v primerjavi s poljedelstvom. Za proizvodnjo npr. kilograma fižola je potrebno bistveno manj zemlje, vode in energije kot za proizvodnjo kilograma govedine! Koliko energije je potrebne za prevoz in hlajenje mesa v trgovinah in doma? Veliko! In koliko za isti namen za krompir? Mnogo manj! Če bi odpravili živinorejo, bi se lahko zelo zmanjšala potrošnja energije. Ali bi bilo potem treba sprejemati razne drastične ukrepe za zmanjšanje porabe fosilne energije? Kaj je bolj škodljivo: 1 kg mesa ali 1 kg premoga? Ali ne bi bila opustitev živinoreje najcenejši in najlažji korak v okviru zelenega prehoda? Zato je tudi nerazumljivo, da je Vlada RS živinorejsko podjetje Farme Ihan uvrstila med strateške naložbe z navedbo, da je integrirana živinorejsko-predelovalna veriga strateško pomembna za samooskrbno s hrano v Sloveniji. Ali z rastlinsko hrano, ki je v bistvu pravi »balzam« za živali, naravo in zdravstvo, samooskrba ni mogoča?

Državna podpora živinoreji vsekakor ne more biti v javnem interesu, kar velja tudi za samo živinorejo, saj gre za uničujočo in škodljivo dejavnost. Nikomur škodovati izhaja iz ustavnega načela pravne države. Ali državna podpora živinoreji, tudi s subvencijami, ne pomeni podpore škodovanju živalim, naravi in tudi ljudem, ki umirajo zaradi civilizacijskih bolezni, ki imajo svoj izvor v zelo veliki meri v proizvodih živinoreje.

Država je tudi rejnim živalim priznala status čutečih bitij. Če bi država s tem mislila resno, potem bi odpravila vse tisto, kar škoduje živalim kot čutečim bitjem, v prvi vrsti bi to bila živinoreja.

_________________
Objava: Sobotna priloga Dela, 15.3.2025.