Evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj je v evropski politiki med redkimi, ki je pozvala Evropsko komisijo k ustreznemu ukrepanju na področju živinoreje, ki predstavlja največjo grožnjo našemu planetu. Na področju varstva živali je dala še nekaj pobud in tudi v prihodnosti bo podpirala prizadevanja za bolj spoštljiv odnos do živali. Poslanki lahko pišete na naslov: romana.jordancizelj@europarl. europa.eu.

28. marca 2007 ste z evroposlancem Janom Christianom Ehlerjem vložili pisno izjavo o emisijah toplogrednih plinov, ki jih ustvarja živinorejski sektor. Izjavo podpirate s poročilom Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), v katerem navaja, da je živinoreja največja nevarnost za naš planet, saj ustvarja 18 % vseh toplogrednih plinov, kar je več kot celotni svetovni prometni sektor. V izjavi med drugim pozivate Evropsko komisijo k ponovni proučitvi živinorejske problematike v neposredni povezavi z globalnim segrevanjem ozračja in k ustreznemu ukrepanju. Koliko evropskih poslancev je podprlo in podpisalo to izjavo?

Pisno izjavo je s podpisom podprlo le 36 poslancev Evropskega parlamenta. Morda sva jo s poslanskim kolegom pripravila malo prezgodaj. Nekako takrat je namreč začel z delom začasni odbor za podnebne spremembe in s temeljitimi razpravami v tem odboru znanje o razsežnostih podnebnih sprememb raste. Danes je jasno, daje na izpuste toplogrednih plinov potrebno gledati, jih razumeti in obravnavati v širšem smislu. Podobno odprt in širok pogled je potrebno imeti pri predvidevanju in obravnavanju možnih posledic segrevanja Zemlje. Doslej smo to vprašanje povezovali predvsem s področji energetike, industrije in transporta. Pomembno pa je tudi kmetijstvo. Tako kot relevanten onesnaževalec kakor tudi kot panoga, ki bo utrpela občutne posledice segrevanja ozračja.

V zadnjem času se kar vrstijo srečanja svetovnih politikov na temo klimatskih sprememb. Kot rešitev za globalno segrevanje omenjajo predvsem ukrepe za zmanjšanje toplogrednih plinov v prometu. Zakaj nihče ne posveča pozornosti največji grožnji za naš planet, živinoreji? Zakaj v svojih izjavah, apelih, zahtevah in akcijah nikoli ne omenijo, da ima živinoreja bistveno vlogo v klimatski katastrofi? Ali se politiki morda zavzemajo za dokončno uničenje planeta in te civilizacije?

Politiki namenjamo ukrepom za omilitev podnebnih sprememb veliko svojega znanja, izkušenj in naporov. Prav evropska politika je med vodilnimi okoljskimi politikami v svetu. Naj npr. omenim lastno zavezo Evropske unije po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, pa npr. sistem trgovanja z ogljikom. Na realno stanje našega planeta pa ne gledamo z očmi katastrofičnosti, saj je to posebno stanje, ki lahko človeka ohromi in njegova ustvarjalnost odpove. Nanj gledamo kot na priložnost, da najdemo pravo pot ne le za omejevanje posledic globalnega segrevanja, ampak za skladnejše življenje z naravo. To pa med drugim zahteva tudi spremembo življenjskih navad, ki imajo po mojem mnenju veliko težo še zlasti v kmetijskem sektorju. Ali se zahodna civilizacija lahko odreče tonam odvečne hrane, ki jo odvrže v smeti? Ni dovolj, da zahtevamo ukrepe in delovanje le od politike, pa morda še od stroke. Ozreti se moramo tudi na lasten krožnik, v lastno nakupovalno vrečko ter v lastne odpadke, ki jih proizvajamo.

Kako ocenjujete Nobelovo nagrado za mir, ki jo je za film Neprijetna resnica prejel Al Gore? Čeprav nagrajenec bržkone zelo dobro pozna poročilo FAO o nevarnosti živinoreje na globalno segrevanje, pa v filmu niti enkrat ne omeni glavnega krivca za uničevanje našega planeta. Tudi kasneje v javnosti ni posvečal prav nobene pozornosti živinoreji in se tudi ni odzval na pismo organizacije za pravice živali PETA, ki ga je pozvala, naj ljudem pove tudi resnico o živinoreji.

Film ocenjujem zelo pozitivno, ker je v precejšnji meri dvignil nivo znanja o podnebnih spremembah predvsem med ljudmi, ki se z znanstvenimi dognanji ne ukvarjajo. Sicer pa so deleži izpustov toplogrednih plinov v različnih delih sveta precej različni. V Evropski uniji predstavljajo glavne onesnaževalce energetski sektor s približno 30 %, transport z 19 % gospodinjstva in ostali energetski viri s 15 %, proizvodnja s 13 % in poljedelstvo z živinorejo približno 9 %. Vsa ostala področja predstavljajo manjše onesnaževalce. Na kakšnem drugem koncu sveta so lahko razmerja tudi zelo drugačna. Problematiko je res potrebno obravnavati v zelo širokem spektru in integralno, a ob upoštevanju geografskih, razvojnih in drugih specifik.

Ali boste na področju živinoreje vložili še kakšno pobudo?

Od takrat, ko sem vložila pisno izjavo, sem postala članica in koordinatorka začasnega odbora za podnebne spremembe v Evropskem parlamentu. S problematiko in vprašanji izpustov se omenjeni odbor ves čas aktivno ukvarja in tako prihaja do številnih novih pobud, pri katerih sodelujem tudi sama. Ne nanašajo se le na področje živinoreje, ampak zajemajo vsa področja, ki so neposredno, pa tudi posredno povezana z vprašanjem podnebnih sprememb. Moj osebni prispevek k ozaveščanju javnosti v Sloveniji pa med drugim predstavlja akcija s slovenskimi šolami Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Afriki, kjer sem prevzela pokroviteljstvo. V akciji bodo učenci zbirali star papir, ki bi sicer bremenil okolje, hkrati pa pomagali otrokom v stiski v Afriki.

V Avstraliji skupina znanstvenikov skuša spremeniti želodce goveda na ta način, da bi te živali proizvajale manj toplogrednega metana. Ali podpirate takšne znanstvene prijeme?

Primera ne poznam, zato ga tudi ne morem komentirati. Menim pa, da moramo biti pri raziskavah s področja genetike previdni. Po eni strani morajo biti preprečene kakršnekoli zlorabe, po drugi strani pa ne podpiram raziskav, ki povzročajo mučenje nedolžnih živali.

Na področju varstva živali znotraj Evropske unije ste v zadnjem letu podpisali pisne izjave o prepovedi proizvodov iz tjulnjev ter za izkoreninjenje barbarskih pasjih bojev in prepovedi bikoborb v Evropski uniji. Zakaj ste se odločili podpisati te izjave?

Omenjene pisne izjave sem podpisala iz povsem preprostega razloga – spoštovanja vseh živih bitij. Prizadevanja, ki gredo v smer bolj spoštljivega odnosa do živali, bom podpirala tudi v prihodnje.

Ali evropski parlament podpira idejo, da bi živali dobile svoje pravice? In da bi te pravice lahko preko svojega zastopnika tudi uveljavile v primeru kršitev, podobno kot to lahko naredi človek?

V Evropskem parlamentu je naše delo prvenstveno usmerjeno predvsem k spoštovanju človekovih pravic, ki so marsikje v svetu še vedno nespoštovane in močno kršene. Vse napore v tej zvezi močno podpiram.

Vedno več je opozoril, da se rezultati, ki se dobijo pri testiranju zdravil na živalih, ne morejo prenesti na človeka. Ali v organih EU morda tečejo kakšne akcije, da bi se ti poskusi zaustavili, saj so očitno nevarni tudi za ljudi, ne samo za živali?

Poslanci smo običajno precej občutljivi na ta vprašanja. Številne informacije v zvezi s trpljenjem živali, udeleženih pri poskusih, nam pošljejo predvsem razne nevladne organizacije. Te so najbolj dejavne ob obravnavi dokumentov s področij farmacije, kemije, medicine in znanstveno-raziskovalnega dela.

Damjan Likar, Vlado Began

Objava: Osvoboditev živali, marec 2008.