Osovraženi gozdni vrtnar

Divji prašič, nekateri ga imenujejo tudi gozdni vrtnar, je eno najbolj osovraženih bitij v Sloveniji, saj ga predvsem lovci in kmetje dolžijo, da povzroča škodo na kmetijskih površinah. Zato lovci po ukazu države vsako leto pobijejo več tisoč teh živali; leta 2011 so jih pobili najmanj sedem tisoč, čeprav je bilo povzročene škode samo za vrednost nekaj avtomobilov višjega razreda – za Slovenijo torej malo.

Lovci in pristojni državni uradniki, med njimi je veliko lovcev, vidijo samo škodo, ki jo lahko povzročijo divji prašiči in druge prosto živeče živali. Ne vedo pa, da so te živali nujne za skladno in pravilno ravnotežje v naravi ter kako zelo koristne so za ekosistem. Če pogledamo na primer samo gozdnega vrtnarja, lahko rečemo, da je njegova naloga v gozdu izjemno pomembna. Divji prašič skrbi za zdrav gozd, saj odstranjuje gozdne škodljivce, poleg tega pa z ritjem po tleh rahlja zemljo in tako povečuje živost tal in izboljšuje rast dreves. V gozdovih, kjer so divje svinje, je več mladih dreves kakor v drugih podobnih gozdovih. In čeprav je divji prašič tako zelo pomemben za ekosistem, velja za škodljivca in veliko teh živali pade pod streli.

KORISTNOST VEČJA OD ŠKODE

Če bi primerjali, koliko koristnega stori divji prašič za ekosistem, in škodo, ki jo po zatrjevanju lovcev in kmetov povzroča na kmetijskih zemljiščih, bi ugotovili, da je družbena koristnost bistveno večja od škode, ki jo te živali povzročijo kmetom – to pa tako dobijo poplačano. Podobno je tudi pri drugih živalskih vrstah. Njihova koristnost za ekosistem je bistveno večja kakor morebitna škoda, ki jo lahko povzročijo.

Lovci pravijo, da je divjih prašičev preveč in da je zato toliko škode. Če je to res, bi morala država uravnavati njihovo število nenasilno, kajti praviloma je treba izbrati nenasilno sredstvo, če lahko dosežeš cilj z njim. V tem primeru je to mogoče, saj se lahko namesto odstrela uporabi kontracepcija. To je znana metoda, ki jo morajo po uradni dolžnosti poznati tudi pristojni uradniki. Očitno pa nekaterim ni do tega – tistim, ki radi streljajo in ubijajo ter obvladujejo to področje narave na državni ravni.

Neka francoska raziskava, ki je trajala približno dvajset let, je dokazala, da lov na divje prašiče povečuje število teh bitij, saj se vrsta, ker se čuti ogroženo, brani in to tako, da se rodi več mladičev, več jih preživi … Če je divjih prašičev preveč, jih je zaradi lova. Če tega ne bi bilo, bi jih bilo manj in njihovo število bi bilo uravnoteženo z drugimi deli narave, kajti narava zna poskrbeti za to. Za škodo na kmetijskih zemljiščih, ki jo povzročijo divji prašiči, je torej odgovorna država, ki s svojo namenoma napačno politiko »sili« divje prašiče v povzročanje škode. Kriva je država, žrtev pa je kaznovana – s krutim umorom.

Kako dolgo bo torej še gozdni vrtnar, zelo inteligentno bitje, bitje z osebnostjo, bitje, ki vestno izpolnjuje svoje naloge in pomaga naravi in s tem človeku – na seznamu za odstrel?

Sicer pa je bil leta 2011 najbolj osovražen navadni polh, lovci so pobili vsaj 180 000 polhov. Pobili pa so tudi 100 000 srn, jelenov, lisic, zajcev, fazanov … Neverjetno trpljenje. Država, ki bi po ustavi morala skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva, to ohranja tako, da uničuje njegove dele – živali so namreč naravno bogastvo. Velika prevara.

Objava: Aura, 273/2012.

Print Friendly, PDF & Email