Umor milijonov ton živih bitij

Slovenci menda pojemo premalo rib, zato se je država odločila, da bo propagirala ribjo prehrano, in zato je začela oglaševalsko akcijo Rad jem ribe. S to akcijo se želi ljudem sporočiti, da so ribe zdrave in dobre. Ali je to res?

Mnogi mislijo, da so ribe »premične stvari« in ne občutijo bolečin, vendar pa je znanost dokazala, da ni tako. V neki raziskavi so odkrili, da imajo mavrične postrvi na glavi oseminpetdeset receptorjev za bolečino. Ribe torej čutijo bolečino, imajo pa malo možnosti, da bi jo izrazile, zato nekateri mislijo, da ne čutijo bolečin. Ribe doživljajo bolečino podobno kakor sesalci in se celo naučijo bolečinam izogibati. V neki raziskavi so ugotovili, da trpijo zaradi strahu in slutnje pred fizično bolečino – ko so dobile elektrošok, so se silovito oglasile – pozneje pa so se začele tako oglašati takoj, ko so zagledale elektrodo, torej so slutile trpljenje.

RIBE SO INTELIGENTNA IN ČUTEČA BITJA

Ribe so zmožne učenja in premorejo veliko spretnosti, ki bi marsikoga presenetile. Tudi kozice in jastogi čutijo bolečine. Bolečina, ki jo občuti riba na trnku, je podobna bolečini pri vrtanju zoba. Vedenje rib dokazuje, kako zelo trpijo, saj si na vso moč prizadevajo uiti, ko jih lovijo na trnek ali mrežo; to pomeni, da si želijo preživeti. Poleg tega ribe druga drugo prepoznavajo kot individuume in si zapomnijo, komu lahko zaupajo in komu ne. Sprejemajo individualne odločitve in imajo tudi dolgoročen spomin, v možganih mrtve ribe se celo ohrani slika. Ribe si torej lahko zapomnijo obraz ribiča, ki jih je umoril. Vse to izhaja iz znanstvene literature. Ribe imajo torej osebnost.

Ribe pri ulovu neizmerno trpijo. Tiste, ki so ujete s kočami, stresejo na palubo, tam se počasi zadušijo, milijarde jih visi na vabah, spuščenih v morje, preden jih potegnejo na krov, neznansko veliko se jih zaduši v mrežah, ker imajo škrge stisnjene in ne morejo dihati. Veliko rib se z ribičem dolge minute bojuje za življenje, večinoma neuspešno. Ni si mogoče zamisliti, kakšno je to trpljenje. S trnkom v ustni votlini jih nekdo vleče smrti naproti. Zakaj država ne uporabi zlatega pravila tudi za ribe? Ali smo ljudje sami na Zemlji?

GROZLJIVA MORIJA

Na svetu ulovijo na desetine milijonov ton rib na leto. Če tone spremenimo v številke, se po neki ugotovitvi število umorjenih rib giblje okoli 1000 milijard, verjetno pa je vsaj še enkrat tolikšno. Če to primerjamo s številom drugih umorjenih živali za prehrano ljudi, ki po podatkih OZN znaša okoli 60 milijard na leto, vidimo, da poteka v morjih grozljiva morija živih bitij. Če zaradi množične živinoreje tečejo reke krvi nedolžnih živali, tečejo zaradi pomora rib »oceani«. Vse to po nepotrebnem, saj ribe sploh niso tako zdrave, kot se trdi. Študije pravijo: Ljudje, ki uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, so bolj nagnjeni k sladkorni bolezni kakor tisti, ki jedo ribe bolj poredko; podatki iz neke metaanalize pa kažejo, da je veliko tistih, ki so v velikih količinah uživali ribjo maščobno kislino omega3 umrlo za infarktom. V številnih ribah je tudi živo srebro, PCB … Uživanje rib torej lahko povzroča bolezen in smrt.

Kako morejo biti ribe zdrave in dobre, če so pridobljene izjemno brezsrčno in okrutno, poleg tega pa lahko povzročijo bolezen in smrt ljudi? Človek lahko dobi vso hrano iz rastlin, zato ni potrebno, da bi ribam povzročal neizmerno trpljenje, jih moril in si tako tudi žagal vejo, na kateri sedi.

Objava: Aura, 272/2012.

Print Friendly, PDF & Email