V javnih glasih smo lahko brali, da se je več kot 3500 slovenskih romarjev 13. oz. 14.12.1996 zbralo v Vatikanu, kjer so prisostvovali slovesnostim ob izroditvi božičnega darila (smreke), ki ga je papežu podarila Republika Slovenija. Pri sobotni jutranji maši v baziliki sv. Petra so se slovenskim romarjem, kot so navajala javna glasila, pridružili tudi slovenski predsednik Kučan, ministri Dular, Šter, Osterc in drugi. Papeža je med drugim nagovoril notranji minister Šter, na odru ob njem pa je bil tudi predsednik Kučan. Po maši je papež slovenskega predsednika sprejel v zasebno avdienco.
Ob teh dogodkih se postavljajo različna vprašanja. Eno izmed njih je recimo to, ali spada med pristojnosti predsednika republike, da se kot predstavnik države Slovenije udeležuje maš, torej verskih obredov neke verske skupnosti? Odgovor na to vprašanje se nahaja v slovenski ustavi. V 107. členu, ki določa pristojnosti predsednika republike, ni navedeno, da bi se lahko predsednik udeleževal verskih obredov (torej tudi maš), te pristojnosti tudi ne navajajo druga ustavna določila, vključno z določilom 102. člena ustave, ki sicer govori o tem, da predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo. Da ustavna določila ne navajajo med pristojnostmi predsednika tudi udeležbo pri verskih obredih, je razumljivo glede na ustavno ločitev cerkve oz. verskih skupnosti in države ter seveda tudi glede na zelo pomembno določilo 41. člena ustave, ki vsakomur garantira svobodo veroizpovedi. Ker lahko predsednik republike kot državni organ dela samo to, za kar je po ustavi izrecno pooblaščen, se torej postavlja vprašanje, ali je predsednik Republike Slovenije s svojo udeležbo pri maši kršil ustavo, glede na to, da v ustavi ni navedeno, da se lahko udeleži verskega obreda.
Naslednje vprašanje, ki se pojavlja, je recimo vprašanje, v čigavem imenu se je predsednik republike udeležil maše. Po ustavi (102. člen) predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo, ki je država vseh svojih državljank in državljanov, kot to določa 3. člen. Torej, predsednik republike se je maše udeležil v imenu vseh državljanov. In če se je udeležil maše v imenu vseh državljanov, se jo je udeležil tudi v imenu tistih, ki niso pripadniki Rimskokatoliške cerkve, ali pa so ateisti. Ali je imel dovoljenje teh državljanov, da je šel v njihovem imenu k maši, saj iz ustave namreč ni razvidno, da bi bila svoboda veroizpovedi, ki med drugim pomeni tudi to, da se nekatolik ali pa ateist, sam svobodno odloča, ali se bo udeležil verskega obreda, npr. katoliške maše (to velja tudi v simbolnem smislu, za kar gre v tem primeru), prenesena na predsednika republike, da bi jo ta izvajal v imenu državljanov? Če predsednik torej ni imel privoljenja ateistov in nekatolikov za udeležbo (v njihovem imenu) pri katoliški maši, ali se ni postavil proti njim? Ali je predsednik republike vernike drugih verskih skupnosti (in seveda tudi ateiste), ki niso dali privoljenja, za čas maše (ali mogoče celo za dalj časa) izročil sistemu katoliške cerkve, ki recimo grozi z večnim pogubljenjem?
Ali je torej predsednik Republike Slovenije ravnal v opisanih primerih v skladu z ustavo Republike Slovenije? Č ni, ali je mogoče ravnal v skladu s kakšno drugo ustavo? Ustavo, ki nam državljanom ni znana, je torej tajna?
Predsednik republike je pred nastopom funkcije izrekel naslednjo prisego: “Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.” Izpolnjuje predsednik to, kar je obljubil? Ali spoštuje ustavni red?
Seveda vse zgoraj navedeno smiselno velja tudi za pri maši navzoče ministre in druge državne predstavnike.
Minister Šter je pri maši v imenu vseh Slovencev, torej tudi mojem, izročil papežu kot darilo posodo z božičnim žitom, istočasno pa se mu je tudi zahvalil, zopet v imenu vseh Slovencev, za obisk v Sloveniji. Notranjemu ministru predlagam, da se v mojem imenu ne zahvaljuje papežu za verski obisk v Sloveniji, saj ta obisk z mano nima ničesar (razen seveda, da sem bil kot davkoplačevalec prisilni soplačnik stroškov tega obiska), niti mu v mojem imenu ne podarja raznih stvari, saj nočem sodelovati pri stvareh, ki so sporne iz ustavnega vidika. Samo mimogrede, ali bodo državnih daril, glede na ustavno načelo enakopravnosti verskih skupnosti, deležni tudi voditelji drugih verskih skupnosti?
Istočasno tudi izjavljam, da ne želim, da bi se predstavniki države, vključno s predsednikom države, v mojem imenu udeleževali verskih obredov verskih skupnosti, torej tudi ne maš katoliške cerkve.
Objava: Sobotna priloga Dela, januar 1997.
