Nobelovo nagrado za medicino za leto 2014 so prejeli trije nevroznanstveniki in sicer za odkritje celic, ki so v možganih odgovorne za pozicioniranje ali prostorsko orientacijo. Dva izmed njih, norveški zakonski raziskovalni par May-Britt Moser in Edward Moser sta pri svojem raziskovalnem delu uporabljala podgane in miši in na njih delala poskuse. Živalim so zvrtali luknje v lobanjo in v možgane vsadili elektrode za merjenje živčnih tokov. Nemško združenje Ärzte gegen Tierversuche (Zdravniki proti poskusom na živalih) je takšno raziskovanje označilo za »čisto znanstveno radovednost na račun žival« in zahtevalo, da se Nobelova nagrada podeljuje samo za raziskave, ki ne bodo temeljile na poskusih na živalih.
Čeprav je mogoče človekove možgane s sodobnimi tehnikami slikanja raziskovati neposredno na ljudeh, nekateri znanstveniki še zmeraj vztrajajo pri krutih poskusih na živalih. Etika jih ne zanima. »Kar ne želiš, da ti storijo drugi, tega ne stori ti njim,« je za mnoge raziskovalce samo prazna puhlica. »Zelo verjetno je, da bodo poskuse na živalih nekoč uvrstili v najbolj črno poglavje v zgodovini medicine,« meni profesor Gessell z Univerze v Michiganu. Profesor Laurent iz Pariza je vivisekcijo označil za »šolo sadizma«.
»Radovednost, pohlep po komercialnem dobičku in častihlepje so za večino edini razlog za poskuse na živalih,« je izjavil profesor Reyder z Oxforda.
Velik del gospodarstva temelji na krutem mučenju in ubijanju živali. Edini motiv je dobiček, temu je podrejeno vse. Še življenje, ne samo živali, tudi ljudi. Govori se o dobrobiti za človeštvo, vendar pa se ta ne more uresničevati z zločini, kajti mučenje živali je nekaj zlega. Živali niso namenjene človeškim poskusom, temveč so živa bitja s pravico do življenja primernega svoji vrsti. Veliko znanstvenega napredka je tlakovanega na živalski krvi, tudi številni doktorati. Poskusi na živalih prinašajo veliko denarja. Prej omenjeni znanstveniki so si na primer razdelili približno milijon dolarjev, toliko namreč znaša Nobelova nagrada. Bogata nagrada za mučenje živali!
Čeprav so na voljo tudi alternativne metode raziskovanja, pa poskusi na živalih vztrajajo še naprej, in to kljub temu, da se izidi, dobljeni na živalih, ne morejo neposredno prenesti na človeka. Spomnimo se samo zdravila contergan in v novejšem času učinkovine TGN1412, seveda pa je še veliko drugih snovi. Čeprav poskusi na živalih niso pokazali stranskih učinkov, se je zaradi contergana rodilo na tisoče pohabljenih otrok, zaradi učinkovine TGN 1412 pa so imele nekatere poskusne osebe hude zdravstvene težave.
Kako zelo so poskusi na živalih vpeti v družbeno zavest, kaže tudi to, da jih opravljajo celo v vojski, kar dolgo ni bilo širše znano. Po pisanju organizacije PETA, v ameriški vojski vsako leto namerno pohabijo na tisoče živali, predvsem koz in prašičev, da se lahko na njih usposablja osebje za pomoč v vojni ranjenim vojakom. Kaj počnejo? Žive prašiče ustrelijo v obraz, večkrat jih zabodejo, zažgejo, kozam odrežejo noge, jih zabodejo, jim potegnejo ven notranje organe …, na koncu pa ubijejo. V Združenih državah Amerike imajo posebne farme prašičev, kjer vzrejajo živali samo v ta namen. Živali se ne uporabljajo za medicinske vaje samo v ameriški vojski, temveč še v nekaterih drugih armadah, in to je treba odpraviti.
Objava: Aura, 303/2014.
