Ko je Bog ustvaril Zemljo, je rekel: »Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano. Vsem živalim na zemlji, vsem pticam na nebu, vsemu, kar se giblje po zemlji in ima v sebi življenje, dajem v živež vse zelene rastline.« Zgodilo seje tako. Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro, (l Mz 1,29-31) Bog je torej dal človeku vegansko zapoved: človek naj uživa samo rastlinsko hrano. Po svetovnem potopu pa je Bog, po Bibliji, Noetu rekel: »Vse, kar se giblje in živi, naj vam bo za živež, tudi vse zelene rastline vam dajem. Le mesa skupaj z življenjem, to je s krvjo, ne smete jesti.« (l Mz 9,3-4) Bog naj bi pred nekaj tisoč leti spremenil vegansko zapoved v vsejedo. Bog naj bi se torej spremenil!

Ali se Bog res spreminja ali pa je Bogu nekdo pripisal besede, ki jih ni nikoli izrekel. Odgovor je dal kar sam Bog prek preroka Malahije, ko je rekel: »Da, jaz, Gospod, se ne spreminjam …« (Mal 3,6) Zadeva je torej jasna: veganska zapoved ni bila spremenjena. Sicer pa: zakaj bi bila spremenjena, če je bila zelo dobra? In zakaj bi bila spremenjena, če se zapoved Ne ubijaj! ni spremenila? Zapoved, ki varuje življenja ljudi in živali, je torej zmeraj enaka in večna.

Toda katoliška cerkev ne meni tako, pa še kakšna druga cerkev tudi tako ne meni. Katoliška cerkev se je pridružila ponarejanju Božjih besed po vesoljnem potopu in podpira uživanje mesa in drugih živil živalskega izvora. To je del njenega katekizma, poleg tega pa je prek papeža Janeza III. v 6. stoletju celo preklela vegetarijance in vegane ter jih tako poslala v večni pekel. »Ubija« tiste, ki spoštujejo zapoved Ne ubijaj!, in tako varujejo živali, ki so tudi po cerkvenem nauku od Boga ustvarjena bitja. Tako so po cerkvenem nauku v večnem peklu milijoni vegetarijancev in veganov. In to kljub temu, da je bil tudi Jezus, na katerega se Cerkev sklicuje, vegan in varuh živali. To izhaja tako iz Biblije kot tudi iz apokrifnih spisov, in je jasno samo po sebi, saj je bil sin tistega Boga, ki je dal zapoved Ne ubijaj!

Ob božičnem času se mnogi, ki sami sebe imenujejo kristjani, zbirajo v svojih družinah in se veselijo Jezusovega rojstva – ob tem pa si mogoče zaželijo tudi srečne in vesele božične praznike. Miza in božično drevo se šibita pod darili in dobrotami, za božično kosilo je pri številnih družinah na mizi tudi meso ali kaj drugega živalskega. Očitno današnji »kristjani« niso sprejeli veganske zapovedi, ki jo je dal Bog ob stvarjenju in jo je Jezus potrdil s svojimi besedami in življenjem. Raje so se pridružili cerkvenemu nauku, ki zagovarja ubijanje Božjih bitij za prehrano.

Kakšne posledice ima takšno ravnanje za živali? Leto za letom živali za božič in za veliko noč, in seveda tudi med tema dvema »krščanskima« praznikoma, hudo trpijo in so ob življenje za (praznična) kosila, večerje, malice … Leto za letom, stoletje za stoletjem … Od Boga ustvarjena bitja zelo trpijo. Milijoni, milijarde živali, številke so čedalje višje. Potoki nedolžne živalske krvi se spreminjajo v reke, kmalu bodo to morja, če že niso!

Širijo pa se tudi potoki človeške krvi, saj čedalje več ljudi umira za civilizacijskimi boleznimi, ki jih povzročajo meso, mleko, jajca… Kar seješ, to žanješ. Pravičnost se ne spreminja in prav je tako. Kdor ubija ali daje naročilo za ubijanje, mora nositi posledice. Če zaradi tega umre, si je pač sam kriv. Saj so zaradi njega umirali drugi!

Objava: Aura, 304/2015.