Ni še dolgo od tega, ko je državni zbor zavrnil predlog zakona o spremembah zakona o verski svobodi, po katerem naj bi med drugim ukinili državno plačevanje socialnih prispevkov duhovnikom. Na ta predlog so se odzvale nekatere verske skupnosti, predvsem je bila, kot ponavadi, glasna katoliška cerkev. Ta je v skupni izjavi s še tremi verskimi skupnostmi zavrnila omenjeni predlog, pri čemer pravi, da predlog občutno znižuje dosežene standarde varovanja človekovih pravic v Sloveniji, kar pomeni tudi nedemokratičen poseg v zakon o verski svobodi.
V kritiki domnevnega zniževanja standarda varovanja človekovih pravic oz. nedemokratičnosti predloga je kot ponavadi prednjačila katoliška cerkev, torej tista organizacija, ki temelji na strogi hierarhiji in totalitarnost (papež Pij XI. leta 1930: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.« Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek) in z demokracijo nima nobene zveze. Poleg tega ta cerkev že ves čas v principu zavrača človekove pravice, razen tistih, ki so njej v korist. Govori o verski svobodi in jo terja zase, sama pa te svobode drugim ne priznava, saj prisilno krsti dojenčke in staršem grozi z večnim peklom, če ne dajo svojega otroka krstiti, ne omogoča celovitega izstopa, temveč samo formalnega, pa še pri tem izstopnike tako ali drugače ovira. Čeprav izstopniki samo izkoristijo svojo svobodo vesti, ki jo jim priznava ustava, jih cerkev kaznuje z izobčenjem oz. prekletstvom – usta pa so jo polna človekovih pravic in svobode vesti. Za nameček izstopnikom ostanejo vse dolžnosti, ki so jih imeli kot člani, seveda pa izgubijo vse pravice. Čeprav so jo polna usta tudi življenja, ne priznava pravice do življenja, saj podpira smrtno kazen, poleg tega pa v svojih temeljnih verskih spisih še danes poziva k pobijanju tistih, ki storijo razne moralne prekrške (prešuštniki, homoseksualci, čarovnice …) Kljub takšnemu očitnemu kršenju slovenske ustave država molči in ne zagotovi uresničevanje svobode vesti, kar je njena osnovna dolžnost.
Katoliška cerkev se kot pijanec plota oklepa državnega financiranja svojih dejavnosti in ljudi. Čeprav cerkvena sfera letno dobi od davkoplačevalcev vsaj 20 milijonov evrov in je cerkveno nepremično premoženje po uradnih podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije vredno kakšnih 800 milijonov evrov, v svetu pa je vrednost njenega premoženja tisoče in tisoče milijard evrov (kardinal Vagnozzi: »Samo s skupnimi močmi vseh treh varnostnih služb KGB, CIA in Interpola bi morda lahko dobili vsaj približen podatek o celotnem bogastvu Vatikana in kje vse se nahaja.« Ronald Cooke, Vatican Jesuit Global Conspiracy), si ne pusti vzeti nobenega privilegija. Čeprav ob asistenci hlapčevske države na vsakem koraku diskriminira drugače misleče in verujoče, jo morajo ti kot davkoplačevalci še v 21. stoletju financirati. Nekateri si s tem celo kopljejo lasten grob, saj jim cerkev ne priznava pravice do življenja. Ni zastonj izjavil nemški zgodovinar Karlheinz Deschner: Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev«. (Kdo sedi na Petrovem stolu, 3. del)
Kako dolgo še bo neka zasebna organizacija držala v šahu celotno Slovenijo? Kako dolgo še bo krvava biblija ideološka podlaga na tem svetu?
Objava: Nedeljski, 1.6.2012, Dnevnik, 26.6.2012, Ona, 3.7.2012 in Večer, 23.6.2012.
Odmeva:
Nedemokratičen poseg v zakon (2)
Pisma bralcev, 30.6.2012
Vlado Began v pismu Nedemokratičen poseg v zakon kritizira državni zbor, ker je zavrnil predlog zakona o spre-J membah zakona o verski svobodi, po katerem naj bi med drugim ukinili državno plačevanje socialnih prispevkov duhovnikom. Potem se spravi na “bogato” RKC, ki naj bi bila med drugim prisilno krstila dojenčke, grozila staršem z večnim peklom, ovirala izstop iz RKC itd. “Ob vsem tem država molči,” nadaljuje in se sprašuje, “kako dolgo bo še neka zasebna organizacija držala v šahu celotno Slovenijo.”
To je Beganov pogled in pogled njemu podobnih. Obstaja pa še pogled z druge strani, ki ga naši mediji običajno ne objavljajo. Pa gremo po vrsti: krst dojenčka ni prisila, ampak pravica staršev, da naredijo za otroka to, kar mislijo, da je zanj dobro. Sam pa se bo kasneje odločil, ali bo živel v skladu s tem zakramentom ali ne. Izstopa RKC ne ovira, prej mu pomaga z izobčenjem. Kar se tiče financiranja RKC, pa dejstva govorijo drugače: Cerkev niso samo ikone, zidovi, obredi, duhovniki in škofje, ampak tudi vsi verni državljani, ki delajo in s plačevanjem davkov polnijo državni proračun, brez tega bi bil ta prazen. Zato ni problem v tem, da je neka verska skupnost financirana iz državnega proračuna, ampak v tem, da iz njega dobi premalo (svojega) denarja. Pa še strašenje s peklom. Tu je bistvo problema in vse gonje proti Cerkvi. Mnogi se namreč ne bojijo pekla, s katerim grozi Nekdo, ki prepoveduje kraje, laž, umor in mnoge ostudne perverznosti. Človek pa je prav k temu že po naravi nagnjen. Zato se ne more odpovedati svojemu egoizmu (mimogrede, spomnimo se na preblisk, objavljen istega dne kot sporno pismo: “Egoizem je vzrok vse druge človekove pokvarjenosti” – J. G. Fichte), hkrati pa verovati v nekoga, ki mu to prepoveduje. Tako mu ostane kot edina možnost eksistence ateizem. Konflikt teizem – ateizem je glavni vir napadov na Cerkev. Spor ni ne na gospodarski, ne politični, ne na antropološki ravni, ampak na teološki, transcendentalni. Zato bi se retorično vprašanje, navedeno na začetku, moralo glasiti: “Kako dolgo bo še ateistični terorizem maltretiral slovensko ljudstvo?”
Srečko Soršak, Slovenska Bistrica
Večer, 30.6.2012.
Nedemokratičen poseg v zakon (3)
Pisma bralcev, 30.6.2012
V soboto je bil objavljen prispevek Srečka Soršaka, rednega dopisnika, ki nas cesto razveseljuje s svojimi pogledi in hkrati poučuje o zadevah, ki se nanašajo na vero in RKC. Vse lepo in prav, dokler imajo ljudje svoja mnenja in poglede (je legitimno), ni pa prav, ko zapišejo netočnosti, včasih celo neresnice, kar še gospodu Soršaku kar redno dogaja. Le zakaj?
V tem prispevku je ponovno izpovedal svoja stališča, med drugim, da ne soglaša z mnenjem Vlada Begana, da naj bi, med drugim, ukinili državno plačevanje socialnih prispevkov duhovnikom. Sam soglašam z mnenjem gospoda Begana. Če morajo v Sloveniji nositi breme zavoženega upokojenci, javni uslužbenci itd., v kar so nas pahnili politiki in kriminalci, potem je prav, da del tega bremena nosi tudi RKC, ki je po ustavi ločena institucija od države (praksa pa je nekoliko drugačna).
Gospod Soršak se zelo moti, ko omenja, da RKC ne. ovira izstopov iz svojih vrst. Kar nekaj primerov poznam, ko gre za izmotavanje in oviranje Cerkve pri izstopih. Zelo neprijetno je, če upada članstvo, kajne? Gospod Soršak je navedel, da Cerkev pri izstopili celo pomaga, in to z izobčenjem. Izobčenje pa je Cerkev v svoji zgodovini dokazala že mnogokrat, le da se gospod Soršak očitno ne zaveda teže besede izobčenje in posledic izobčenja.
Kar zadeva financiranje Cerkve, pa’ je treba gospodu.Šoršaku naliti čistega vina, da ne ponovno napačno navajal oziroma zlorabljal zadev. Namreč, država ni Cerkev in Cerkev ni država. Vsaj o ustavi je tako, saj je v 7 členu določeno, da so država in verske skupnosti ločene (so pa enakopravne in njihovo delovanje je svobodno). Spoštujte ustavo. gospod Soršak, in ne širite krive vere!
V RS plačujemo davke in prispevke državljani (tudi gospodarske družbe, zavodi, društva itd.), in sicer kot zavezanci za davek (davčni zavezanci). V nobenem zakonu o obdavčevanju in plačevanju prispevkov ni določeno, da davke plačujejb ali ne plačujejo ateisti, verniki, drugače misleči. Zmeraj je natančno določeno, kdo je zavezanec za davek ih kdo ne, kdo je oproščen in pod katerimi pogoji. Prav tako je natančno določeno, s kakšnimi nameni plačujemo davke in prispevke in za katere zadeve se porablja ta denar. Odgovor je za funkcioniranje države – zdravstva, šolstva, vojske, javnih institucij, in za namene infrastrukture (ceste, vodovodi, kanalizacija), mednarodne obveznosti in še kaj bi lahko naštel. Cerkev pa ni država in za te namene ne daje prav nič, gospod Soršak. Zato Cerkev nikakor ne dobiva premalo sredstev iz proračuna pa tudi verniki nimajo ne več pravic in ne večjih obveznosti kot drugi državljani, zavezanci za davek. Zato je vaša trditev, da verniki plačujejo davke in da so v večini, Cerkev pa dobi premalo “svojega” denarja, čista manipulacija in delitev ljudi na naše in vaše. To pa je zelo nevarno, tako uči zgodovina, mar ne? Kako je urejeno s financiranje Cerkve v drugih državah, o tem pa gospod Soršak prav nič.
Danilo Muršec, Maribor
Objava: Večer, 5.7.2012.
