V rubriki Stališča & odmevi (Dnevnik, 17. decembra 2004, stran 5) je dr. Drago K. Ocvirk v tekstu V okviru ustavne ureditve omenil tudi Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve in med drugim navedel, da hoče društvo doseči prepoved krščevanja otrok in da staršem odreka pravico in dolžnost vzgajati svoje otroke v skladu s svojim verskim in moralnim prepričanjem.

V zvezi z navedbami dr. Ocvirka je potrebno zapisati, da ni točno, da bi društvo oporekalo staršem pravico do verske vzgoje svojih otrok v skladu s svojim prepričanjem, kot izhaja iz prvega stavka tretjega odstavka 41. člena ustave. Društvo pri tem opozarja, da je v že navedenem tretjem odstavku tudi določba, ki se glasi: »Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.« Navedene določbe, ki je v celotni zadevi zelo bistvena, pa dr. Ocvirk v svojem tekstu sploh ne omenja, verjetno ne nenamenoma. Iz navedene ustavne določbe jasno izhaja, da je krst otrok, ki je tudi vstop v katoliško cerkev in ena izmed stopnic glede verske vzgoje, dopusten samo takrat, ko je v skladu z otrokovo svobodo vesti in verske opredelitve, seveda ob pogoju, da ni premlad in da je dovolj zrel za to. Konkretno, krst je dopusten samo takrat, ko se otrok strinja z njim in je dovolj star ter zrel, da lahko v celoti dojame vse obveznosti, ki mu jih prinese krst in s tem članstvo v katoliški cerkvi. Kajti obveznosti otroka so zelo velike (mora npr. ubogati cerkvene dostojanstvenike in podobno), neizpolnjevanje le-teh pa je v mnogo primerih celo sankcionirano. Ob tem pa je potrebno tudi navesti, da po
katoliškem nauku celotnega izstopa iz katoliške cerkve sploh ni, kajti po izstopu še vedno obstaja zakramentalna povezanost, izstopnika pa kljub izstopu še vedno vežejo vsi božji in cerkveni zakoni razen kanonične oblike poroke, kar je vsekakor protiustavno. Enkrat v cerkvi, »večno« v cerkvi, če ni celovitega izstopa. Jasno je, da je krst dojenčkov protiustaven, saj prej navedeni pogoji niso izpolnjeni, manjka namreč dojenčkova, privolitev ter ustrezna starost in zrelost.

Dr. Ocvirk tudi navaja, da cerkev krsti otroke samo na predlog staršev. Ob tem bi bilo potrebno navesti – kar bi lahko naredil že dr. Ocvirk, zakaj tega ni naredil, je tudi jasno – da je dolžnost katoliških staršev, da morajo poskrbeti, da bodo otroci krščeni v prvih tednih (kanon 8b76 Zakonika cerkvenega prava). Katoliška cerkev tudi pritiska na starše, gre za neke vrste »psihični pritisk«, saj trdi, da če otrok ni krščen, pa umre, ne pride v nebesa, temveč se znajde v večnem peklu. Vse to seveda daje predlogu staršev za krst drugačen pomen. Predlog krsta z grožnjo?

Katoliška cerkev pozna Biblijo in ve, da naj bi Jezus rekel: »Pojdite torej in učite vse narode; krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha (Mt 28,19). Ob takšni izjavi je jasno, da krst otrok oz. dojenčkov ni v skladu z Jezusovim naukom, iz katerega izhaja, da je prvo učenje in šele nato krst. Tudi Jezus je bil krščen kot odrasel človek in ne kot dojenček. Ob takšnih dejstvih je jasno, da so se glede krščevanja otrok bili hudi teološki boji, v katerih je očitno zmagala cerkvena linija, ki ji za nauk Jezusa ni kaj dosti mar. Če pa bi katoliška cerkev stala na besedah Janeza Krstnika: »Jaz vas krščujem v vodi za spreobrnjenje; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju.« (Mt 8,11), ne bi nikogar krstila, kajti gre za krst v Svetem Duhu in ne za krst z vodo.

Krst otrok oz. dojenčkov in nezmožnost celovitega izstopa iz katoliške cerkve je mnogo ljudi v Sloveniji naredilo za žrtve cerkve. Kot že navedeno, je krst dojenčkov protiustaven, kar velja seveda tudi za nezmožnost celovitega izstopa iz omenjene cerkve.

Za konec samo še naslednje. Ugotavlja se, da mnogo otrok zlorabljajo cerkveni dostojanstveniki. Mnogo teh otrok bo trpelo posledice vse življenje. Ali bi prišlo do takšnih zlorab, če bi starši spoštovali ustavo in dopustili otroku svobodno voljo, da bi se kot odrasel samostojno odločil, ali bo krščen ali ne? Velika verjetnost je, da do teh zlorab ne bi prišlo.

Za Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve:
odvetnik Vladko Began

Objava: Dnevnik, 6.1.2005.