Na obalah Kanade zopet poteka okruten pokol tjulnjev. Vsako leto je ubitih na deset tisoče mladičev. Mlade tjulnje umorijo z udarcem na zatilje, s topo stranjo nekakšne sekire. Rez skozi krvne žile prednjih okončin mora biti takšen, da žival izkrvavi in se ne zaveda več. Pogosto pa to opustijo, da ne bi zamazali kožuha. Dogaja se, da žival oderejo, ko še ni mrtva. Tudi streljanje tjulnjev je kruto. Strelci pogosto za to potrebujejo več nabojev. Obstreljeni tjulnji lahko pobegnejo, se potopijo in utonejo. Namesto da bi se mladiči igrali z materjo in se učili spretnosti za življenje, jih kruti človek razmesari, jim ukrade kožuh in z njim služi denar. Zelo krvav denar!

Čeprav se svetovni trg za krzno tjulnjev zapira in čeprav je javnost večinoma proti morjenju teh živali, so lobisti smrti kljub temu uspešni, saj kanadska vlada še vedno dovoljuje morijo tjulnjev. Dobro bi se bilo vprašati, kaj imajo v prsih tisti, ki bi lahko morijo ustavili, pa tega ne storijo: srce ali kamen?

Kanada naj bi bila ena najbolj kulturnih držav na svetu. Ali je lahko država kulturna, če dovoljuje ubijanje živih bitij in če v njej tečejo potoki krvi nedolžnih? Ali je lahko del kulture ubijanje?

Objava v Delu, 21.4.2018.