Kaj nam govorijo izjave Tadeja Strehovca

Kot berem, je tožilstvo odstopilo od obtožbe zoper Tadeja Strehovca zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Do vsebinske presoje spornega članka tako sploh ni prišlo, saj ni bilo jasno, kdo je članek napisal in koga tako preganjati. Avtor spornega članka naj bi po Strehovčevih besedah bil Tine Belin, kar pa je le psevdonim, saj pravi avtor ne želi biti razkrit.

Po katoliškem nauku so katoliki dolžni govori resnico. Zato bi Strehovec moral na sodišču govoriti resnico, ne glede na to, da mu državni pravni red omogoča, da lahko kot obdolženec molči ali celo laže. Torej, glede na svojo vero bi moral povedati, še posebej ker je duhovnik, kdo je Tine Belin. Ali je to on sam ali pa kdo drug, pri čemer bi v tem primeru moral povedati pravo ime. Seveda tudi za avtorja, ki se skriva pod Tinetom Belinom, velja enako: ker je po katoliškem nauku dolžan govoriti resnico, se ne sme skrivati za psevdonimom. Ni namreč dvomiti, da se pod psevdonimom skriva katolik. Če bi torej oba delovala po katoliškem nauku, bi lahko sodišče vsebinsko odločilo, ali pomeni sporni tekst spodbujanje sovraštva ali ne. Zato je vprašanje, ali je »jamranje« duhovnika Strehovca, da obžaluje, da je tožilstvo umaknilo predlog, in da je pričakoval vsebinsko razsodbo, iskreno ali pa navaden piar in nič drugega. Kajti ali ni bil on tisti, ki je s svojim ravnanjem onemogočil vsebinsko presojo spornega teksta?

Ali pomeni njegov molk glede avtorstva tiho priznanje, da je on avtor spornega teksta, česar pa noče priznati javno? »Vaš govor naj bo ‘da’, ‘da’, ‘ne’, ‘ne’; kar je več kot to, je od hudega,« je dejal Jezus (Mt 5,37). Molk je torej od hudega, je zlo. Kaj v tem kontekstu pomeni molk Strehovca o tem, kdo je Tine Belin? In v kontekstu božje zapovedi Ne pričaj po krivem oziroma ne laži! je omenjeni duhovnik ravnal v tem smislu? Molk v tem pogledu ni resnica, temveč laž.

Strehovec je v intervjuju za Dnevnik (5. marca) takoj po zaključku sojenja omenjal tudi molitev pred ginekološko kliniko. Tam se zbirajo verniki in molijo za konec opravljanja splavov. Kaj o molitvi pravi Jezus: »In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. (…) Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.« (Mt 6, 5–7) Ali je javna molitev pred porodnišnico v skladu z Jezusovim učenjem glede molitve? Ali ni javna molitev proti splavu samo zato, da se Cerkev pokaže ljudem, torej piar za izboljšanje javne podobe Cerkve?

Duhovnika Strehovca je podprla Slovenska škofovska konferenca. Ali so škofje s tem podprli resnico ali laž? Ali so podprli sovražni ali ljubezenski govor? Strehovca so podprli tudi mnogi drugi katoliki, v njegovo podporo so celo spisali peticijo, ki jo je podpisalo več kot 10.000 ljudi. Ali ga podpira veliko vernikov, če je katolikov v Sloveniji več kot en milijon?

Strehovec se bori, tako pravi, proti splavu in za pravice nerojenih otrok. Če se nekdo bori za življenja nerojenih otrok, potem bi bilo pričakovati, da se bori tudi za življenja rojenih otrok in odraslih. Je proti ubijanju ljudi in tako tudi proti vojnam. Ali se Strehovec bori proti vojnam? Ni videti. Zato je vprašanje, ali je njegova borba proti splavu iskrena ali pa je zadaj samo korist katoliške cerkve. Ta si namreč z mnogimi pred splavom rešenimi otroki, ki jih nato krsti, na lahek način veča članstvo in se nato hvali, koliko članov ima. In te pred splavom rešene otroke kasneje mirne duše žrtvuje v svojih »pravičnih vojnah«. Borba proti splavu v resnici torej ni borba za življenje nerojenih otrok, temveč način za večanje cerkvenega vpliva in moči.

Objava: Dnevnik, 12.3.2019.

Print Friendly, PDF & Email

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*