Intervjuju z Vlasto Nussdorfer ob rob

V Dnevniku (13.6.2018) je bil objavljen intervju z Vlasto Nussdorfer, varuhinjo človekovih pravic. V intervjuju je varuhinja govorila tudi o spolnih zlorabah duhovnikov, pri čemer meni, da bi odprava celibata zmanjšala število spolnih zlorab, ki jih storijo duhovniki. Verjetno bi se z odpravo celibata res zmanjšala pedofilija klerikov, vendar to ni edini pedofilski problem cerkve. Pedofilija klerikov je namreč samo del cerkvene pedofilije, kajti obstaja še ena pedofilija. To je pedofilija katoliških laikov. In te je veliko. Cerkvena pedofilija je torej sestavljena iz dveh vrst pedofilije: kleriške in laiške. Glede na to, da je večina državljanov Slovenije katoliške vere, bi bilo mogoče reči, vsaj statistično, da so veliko večino spolnih zlorab otrok v Sloveniji storili člani katoliške cerkve: ali kleriki ali laiki. Verniki katoliške cerkve torej prednjačijo v spolnih zlorabah v Sloveniji, vsaj statistično. Katoliška pedofilija tudi kaže, kdo cerkev v resnici je. Zanimivo je, da varuhinja o pedofiliji katoliških laikov ne govori. Ali je zato kakšen poseben razlog?

Kot že navedeno, bi odprava celibata verjetno zmanjšala število spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov. Še boljši ukrep pa bi bil prepoved krsta otrok. Če otroci niso krščeni in tako niso člani cerkve, je verjetnost spolnih zlorab manjša, saj kleriki v principu ne bi imeli kakšnega tesnejšega stika z otrokom. Kar pa seveda ne velja za verouk ali druge oblike katoliške verske vzgoje, ki intenzivira stike otroka (krščenca) in klerika. Krst otroka tako poveča možnost spolne zlorabe otrok in je zato lahko stopnica do kleriške pedofilije. Če otroci ne bi bili krščeni, teh zlorab v bistvu ne bi bilo ali pa malo. Zato je bistven ukrep zaščite otrok opustitev krsta otrok. Če otroci niso krščeni in versko vzgajani s strani cerkve, tudi ne morejo biti ministranti, ki so zaradi bolj ali manj stalnega in tesnejšega stika s kleriki tudi bolj ogroženi. Na ta način bi se možnost spolnih in drugih zlorab otrok s strani katoliških klerikov, kot že navedeno, bistveno zmanjšala ali celo odpravila. Krst otrok je kot stopnica do pedofilije v svetovnih razmerah pripeljal do sto tisoče spolno ali drugače zlorabljeni otrok s strani duhovnikov, torej tistih, ki celo trdijo, da so vez med Bogom in ljudmi. Mnogi med zlorabljenimi so zaradi spolnih zlorab s strani samooklicanih božjih posrednikov storili samomor ali pa so psihično propadli. Če krsta ne bi bilo, bi mnogi še živeli. Prepoved krsta otrok je torej ukrep za zaščito otrok in tako v njihovem interesu.

Po 56. členu ustave uživajo otroci posebno varstvo pred telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Državni organi morajo v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbeti za njegovo korist, določa zakon. Korist otrok je torej glavno vodilo delovanja državnih organov. Med te spada tudi Varuh človekovih pravic. Zato tudi zanj velja, da je glavno vodilo interes otrok. Jasno je, da je v korist otrok, da niso spolno zlorabljeni s strani duhovnikov. In eden izmed bistvenih ukrepov, da do teh zlorab ne pride, je prepoved krstov otrok. Kaj je varuhinja storila v zvezi s tem? Še posebej, ker ji je tematika znana. Ali je varuhinja storila kaj, da bi se opustil protiustaven krst otrok (krši namreč ustavno določilo o svobodi vesti otrok)? Če ni, zakaj ni? Pa bi lahko, saj ji zakon daje orodje za to. Če v tem pogledu ni nič storila zanje, ali jih ni »izdala«? In prepustila organizaciji, za katero je dokazano, da je proti človekovim pravicam in demokraciji, podpira pa tudi vojne in ubijanje živih bitij.

Zanimivo je to, da se varuhinja kot predstavnica državljanov pojavlja na katoliških mašah, pa čeprav je po ustavi država ločena od cerkve. Ali s tem ne krši ustave? In človekovih pravic vseh, ki niso katoliki in je niso pooblastili, da je v njihovem imenu na katoliški maši? Ali ima njeno pojavljanje na mašah kakšno zvezo z njeno pasivnostjo glede krsta otrok?

Objava: Dnevnik, 20.6.2018.

 

Odziv na zgornji tekst:

Intervjuju z Vlasto Nussdorfer ob rob, 2.

Spoštovani gospod Began,

v Dnevniku, 20. junija 2018, ste v javnem pismu pod naslovom Intervjuju z Vlasto Nussdorfer ob rob, v katerem je varuhinja govorila o spolnih zlorabah otrok in med drugim omenila, da bi odprava celibata zmanjšala število spolnih zlorab, med drugim zapisali, da bi bil še boljši ukrep prepoved krsta otrok. Varuhinji očitate, da je opustila skrb za najvišjo korist otrok, saj po vašem mnenju ni naredila ničesar, da se »opusti protiustaven krst otrok«. Očitate ji tudi, ker se »kot predstavnica državljanov pojavlja na katoliških mašah, pa čeprav je po ustavi država ločena od cerkve«, in se sprašujete, ali s tem ne krši ustave in človekovih pravic vseh, ki niso katoliki in je niso pooblastili, da v njihovem imenu sodeluje pri katoliški maši.

V zvezi s krstom otrok je varuh človekovih pravic RS (varuh) obravnaval nekaj pobud, o čemer smo poročali v letnem poročilu varuha človekovih pravic za leto 2016. Stališče varuha do problematike ostaja nespremenjeno, obravnavane pobude pa kažejo na aktivnost institucije in na možnosti za ukrepanje, ki jih varuh v zvezi s to temo ima.

Na nas se je med drugimi obrnila Koalicija za ločitev države in Cerkve v zvezi s peticijo za prepoved krsta dojenčkov, ki jo je naslovila tudi na vlado in državni zbor. Prepoved krsta dojenčkov je utemeljevala z 41. členom Ustave RS, ki opredeljuje svobodo vesti, in 56. členom, po katerem otroci uživajo posebno varstvo pred telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Navedla je tudi nekaj posledic krsta, ki da vplivajo na pravice dojenčka, na primer, da se dojenčku vzame verska svoboda, ker iz Katoliške cerkve ni celovitega izstopa, da otrok s krstom postane ud Cerkve in ne pripada samemu sebi, da je krst neizbrisno znamenje, da se mora krščenec udeleževati misijonske dejavnosti Cerkve ter da mora biti poslušen cerkvenim predstojnikom in materialno podpirati Cerkev.

Koaliciji smo pojasnili, da bi bila podlaga za prepoved krsta s formalnega vidika lahko določena le z zakonom, in jo seznanili, da varuh nima zakonske iniciative, zato ne more neposredno predlagati zakonov ali njihovih sprememb. Seznanili smo jo tudi, da lahko spremembo obstoječe zakonske ureditve ali novo zakonodajno ureditev predlagajo tudi posamezniki, če zberejo najmanj pet tisoč podpisov volilcev, ki predlog podpirajo (88. člen Ustave RS). Takrat je peticijo namreč podpisalo 1747 ljudi. Ker se je koalicija s peticijo že obrnila tudi na vlado, je bila to po oceni varuha ustrezna pot, da bi lahko kar najhitreje do spremembe zakonodaje tudi prišlo, kar smo ji sporočili.

Podali smo tudi načelno stališče in menili, da bi sprejetje zakonske določbe, za katero se koalicija zavzema, od zakonodajalca terjalo zahtevno tehtanje med ustavno varovanimi pravicami. Krst dojenčka je trenutno v domeni svobodne odločitve staršev otroka, ki temelji v 54. členu Ustave RS. V skladu s tem členom imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke, to pa se jim lahko omeji ali odvzame le na podlagi zakona in če je to potrebno zaradi varovanja otrokovih koristi. Odločitev o krstu dojenčka temelji tudi na splošni svobodi ravnanja staršev (35. člen Ustave RS). Morebitna prepoved krsta dojenčkov bi pomenila tudi poseg v pravico staršev iz 54. člena Ustave RS v povezavi z njihovo svobodo vesti iz 41. člena. Zakonodajalec bi moral torej v tem primeru opraviti tehtanje, ali so za prepoved krsta dojenčkov utemeljeni razlogi, s katerimi bi dopustno posegli v navedene pravice staršev.

Več o drugih pobudah je zapisano v letnem poročilu varuha za leto 2016 na straneh od 71 do 73.

* * *

Glede vaših vprašanj o udeležbi varuhinje pri sveti maši pojasnjujemo, da se varuhinja odzove vabilu vseh cerkva in veroizpovedi v Sloveniji, če ji delovne obveznosti to dopuščajo. Leta 2013 se je na primer udeležila slovesnega polaganja temeljnega kamna za islamski kulturni center v Ljubljani, leta 2017 tudi maše in slovesnosti v evangeličanski cerkvi v Ljubljani. Odzove se tudi vabilu predsednika Slovenske škofovske konference k udeležbi pri sveti maši za domovino.

Menimo, da je treba spoštovati svobodo izražanja veroizpovedi ter verska čustva in prepričanja vseh posameznikov in posameznic ter pripadnikov verskih skupnosti, ne glede na to, ali gre za krščansko, islamsko, judovsko ali katero drugo vero. Spoštovanje vseh veroizpovedi v Sloveniji pomeni tudi to, da se nekdo, kot je varuh(inja), spoštljivo odzove vabilu cerkvenih dostojanstvenikov ter tudi tako prispeva k spodbujanju medkulturnega in medverskega dialoga ter napredku pri vzajemnem razumevanju in spoštovanju. Po 7. členu Ustave RS so država in verske skupnosti ločene, verske skupnosti pa enakopravne in njihovo delovanje je svobodno. Odziv na vabila verskih skupnosti ne pomeni delovanja v nasprotju z ustavno ureditvijo, temveč na simbolni ravni prispeva k spoštovanju svobode veroizpovedi.

Lep pozdrav!

Nataša Kuzmič
svetovalka varuha za odnose z javnostmi

Objava: Dnevnik, 2.7.2018.

 

Moj odgovor varuhinji človekovih pravic:

Intervjuju z Vlasto Nussdorfer ob rob, 3.

V odgovoru na moj odziv na nekaj navedb v intervjuju z varuhinjo Vlasto Nussdorfer, objavljenem v Dnevniku 2. 7. 2018, je svetovalka varuha za odnose z javnostmi predstavila stališče varuha v zvezi s krstom dojenčkov. V njem je navedeno, da je krst dojenčka trenutno v domeni svobodne odločitve staršev otroka in da bi morebitna prepoved krsta pomenila poseg v pravico staršev, da vzgajajo svoje otroke, iz 54. člena in njihovo svobodo vesti iz 41. člena Ustave RS. Zakonodajalec bi moral v tem primeru pretehtati, ali so za prepoved krsta dojenčkov utemeljeni razlogi, s katerimi bi dopustno posegli v navedene pravice staršev, še izhaja iz stališča varuha. Menim, da je navedeno stališče varuha glede prepovedi krsta dojenčkov vprašljivo.

Človekove pravice so po 15. členu ustave omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava. Po 1. odstavku 16. člena ustave je sicer mogoče določene pravice začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju, po 2. odstavku tega člena pa niti v tem primeru ni mogoče razveljaviti ali omejiti svobode vesti iz 41. člena. Če te pravice ni mogoče omejiti ali začasno razveljaviti niti v vojnem ali izrednem stanju, je jasno, da tega ni mogoče storiti niti v »mirnem« času. Torej: svobode vesti ni mogoče omejiti ali razveljaviti, pa najsi gre za polnoletno ali mladoletno osebo, saj 2. odstavek 16. člena ustave ne ločuje oseb glede na starost. Če svobode vesti ni mogoče omejiti ali razveljaviti, je jasno, da ima ta pravica prednost pred drugimi pravicami, tudi pred pravicami staršev, če bi prišlo do kolizije. Zato sploh ne more biti tehtanja med svobodo vesti dojenčka ter pravico staršev do vzgoje svojih otrok in njihovo svobodo vesti. Svoboda vesti dojenčka je nad pravico staršev do vzgoje svojih otrok, tudi verske. Seveda pa ne obstaja niti kolizija med svobodo vesti dojenčka in svobodo vesti njegovih staršev, saj vsakdo lahko uresničuje oziroma odloča samo o svoji vesti in ne o vesti nekoga drugega. Če nekdo odloča o vesti drugega, ta potem nima več svobode vesti in gre za suženjstvo ter tako odvzem pravice. To velja tudi v odnosu dojenček in njegovi starši. Vsakdo si mora torej sam izbrati Boga (ali pa ga nima) in ne da mu ga v rani mladosti ali kasneje določijo drugi, niti starši ne.

To izhaja tudi iz 3. odstavka 41. člena ustave, ki določa: »Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.« Starši torej samo usmerjajo, odloča pa otrok, seveda v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Glede na to, da dojenček po naravi stvari še ne more izjaviti svoje volje, je treba z versko vzgojo počakati. Otrokova svoboda vesti tako miruje. Če se otrok za versko vzgojo ne odloči, te ne more biti, saj verska vzgoja ni nujna za njegovo življenje. Če bi kljub temu bil versko vzgajan ali s krstom celo »prisilno« včlanjen v cerkev, bi to pomenilo kršitev njegove svobode vesti in ne bi bilo v njegovo korist, ki je celo ustavna kategorija. Podobno kot varuhinja razmišljajo tudi katoliški kleriki. Slučajno?

V zvezi z udeležbo varuhinje pri maši je bilo pojasnjeno, da odziv na vabila verskih skupnosti ne pomeni delovanja v nasprotju z ustavo, temveč na simbolni ravni prispeva k spoštovanju svobode veroizpovedi, saj je treba spoštovati svobodo izražanja veroizpovedi ter verska čustva in prepričanja ljudi ter pripadnikov verskih skupnosti. Ker mora varuhinja spoštovati svobodo veroizpovedi vseh, bi bilo dobro, da bi pojasnila, kako je s svojo udeležbo pri katoliški maši spoštovala versko svobodo npr. muslimanov, ki so za katoliško cerkev zlo in jih hoče zato odstraniti, ali pa ateistov. Pa mora po lastnih besedah spoštovati versko svobodo vseh, ne samo katolikov! Je imela njihova pooblastila za udeležbo na maši?

Objava: Dnevnik, 12.7.2018.

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*