Hitra rešitev s specialnimi efekti

Spoštovani,

v Državnem svetu je pred kratkim potekala razprava o Zakonu o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja. Ob tem se je svetnik Rus spraševal ali ni minister za pravosodje Šturm v konfliktu interesov, ko mora kot minister zastopati vse družbene skupine, medtem ko je kot član suverenega malteškega reda prisegel, da bo deloval v interesu katoliške cerkve, ki je največji denacionalizacijski upravičenec. Minister Šturm je v zvezi s tem dejal, da so očitki o njegovem članstvu v malteškem redu nesmiselni, kajti od tam ni dobival nobenih navodil v zvezi s tem (Dnevnik, 5.3.2008).

Ne glede na to, ali je minister Šturm dobival od malteškega reda oz. katoliške cerkve kakšna navodila v zvezi z denacionalizacijo ali ne, to samo po sebi ni pomembno. Po nauku katoliške cerkve je namreč vsak katolik, ne glede na to ali je član kakšnega reda ali ne, dolžan vedno in vsepovsod delovati v interesu omenjene cerkve. To izhaja iz mnogih kanonov Zakonika cerkvenega prava (209, 210, 211, 212, 223, …). Tako bi bilo mogoče reči, da je stalno delovanje v interesu katoliške cerkve primarna dolžnost vsakega katolika, tako seveda tudi dr. Šturma na položaju ministra za pravosodje (in ne samo kot »navadnega« katolika ali člana malteškega reda). Jasno torej je, da so za katolika interesi cerkve pred interesi države, če bi bili sicer v nasprotju. To
izhaja tudi iz Katekizma katoliške cerkve (št. 2242), kjer je določeno, da je katolik dolžan zavrniti državne predpise, npr. tudi ustavo Slovenije, če ti nasprotujejo naukom evangelija. V tem pogledu teoretično torej sploh ni konflikta interesov. Gre samo za en interes in to je interes cerkve. Državni interes ali interes ljudstva oz. posameznika tukaj ni pomemben.

Položaj cerkve se izboljšuje z vračilom denacionaliziranega premoženja, saj je katoliška cerkev do sedaj dobila vrnjenega že za približno 140 milijonov evrov premoženja. Čim več se ga vrne, tem bolje in čim kasneje se ga vrne, tudi dobro, saj bodo odškodnine za nezmožnost uporabe večje – tako verjetno razmišlja cerkev. Vse davkoplačevalce Slovenije npr. bremeni plačilo mariborski nadškofiji v višini kar 1,9 milijarde tolarjev odškodnine za nezmožnost uporabe denacionalizirane stavbe srednje kmetijske šole v Mariboru. Koliko bo še teh odškodnin, se ne ve. Ni pozabiti, da ni rešenih še kar nekaj cerkvenih zahtevkov za vračilo nacionaliziranega premoženja, med drugim tudi zahtevek za vračilo okoli 20.000 ha zemljišč na področju TNP. Ob tem tudi ni nepomembno omeniti, da je cerkev, skupaj z ostalimi verskimi skupnostmi, edina organizacija, ki se ji vrača fevdalno premoženje. Koliko bi lahko prihranili, če katoliška cerkev ne bi bila protiustavno privilegirana v primerjavi z drugimi osebami, ki se jim premoženje fevdalnega izvora ne vrača. Mnogo več premoženja bi ostalo v rokah ljudstva, tako pa je bilo podarjeno organizaciji, ki spada med najbogatejše organizacije na svetu. Njeno premoženje namreč nekateri cenijo celo na več tisoč milijard evrov. Sicer pa je nerazumljivo, da se vrača organizaciji, katere nauk je v mnogih delih v nasprotju s slovensko ustavo, saj npr. ne spoštuje niti temeljne človekove pravice, to je pravice do življenja.

Po nauku cerkve torej konflikta interesov pri ministru za pravosodje, ki je katolik, ne more biti. Cerkveni interes je na prvem mestu in da je temu tako, niso potrebna nobena dodatna ali posebna navodila. Ali dejansko je, pa je razvidno iz ministrovih dejanj, saj tudi zanj velja: po sadovih jih boste spoznali.

Janja Škrjanc, predsednica Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve in
Vlado Began, odvetnik, pooblaščenec Društva društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve

Objava: Mladina, 25.4.2008.

Print Friendly, PDF & Email