Država: smrt medvedom-svoboda lovcem!

Minister za okolje in prostor je odredil, da se v Sloveniji v letu 2007 odstreli kar 100 medvedov. Pomori medvedov se torej nadaljujejo.

V Sloveniji se je avgusta 2005 končal projekt LIFE III Ohranitev velikih zveri v Sloveniji Faza I (Rjavi medved). Projekt je potekal približno 3 leta. Namen projekta je bil prispevati k dolgoročni ohranitvi rjavega medveda v Sloveniji, posebna skrb pa je bila namenjena zagotavljanju pogojev za sobivanje medveda in človeka. Pričakovati bi bilo, da bo ta projekt prinesel dobro medvedom, vendar ali se je to res zgodilo? Iz statistike je razvidno, da je bilo v koledarskih letih od 2002 do 2005, ko je projekt potekal, iz narave odvzeto kar 363 medvedov, večina njih je umrla nasilne, grozovite smrti s strani lovskih pušk. V času projekta, ki se je imenoval LIFE, torej življenje, je človek pomoril kar okoli 300 medvedov. Bolj pošteno bi bilo, da bi se projekt imenoval DEATH, torej smrt, kajti moriti živa bitja pod imenom LIFE- ŽIVLJENJE je posmeh zdravemu razumu. In ne samo posmeh, še kaj drugega. Če se k temu prišteje še 94 umorjenih medvedov v letu 2006 in 100 planiranih umorov v letu 2007, je mogoče reči, da v Sloveniji država mori živa bitja kot po tekočem traku. Kot po tekočem traku mori medvede, ki so zaradi svoje ogroženosti celo mednarodno zavarovana vrsta. Tako je v letih 2002 do 2006 prenehalo dihati kar 459 rjavih medvedov, z načrtovanimi umori v letu 2007 bo skupaj mrtvih 559 medvedov. Ali je mogoče to projekt z imenom Smrt medvedom svoboda lovcem? Ob teh številkah bi se lahko zgrozili vsaj katoliki, kajti po njihovem nauku je tudi medvede ustvaril Bog in ti so tako Božja bitja. Vendar pa katoliki, namesto da bi medvede zavarovali, dajejo prednost pobijanju, saj podpirajo lov in vsaj statistično je med lovci največ prav katolikov. Očitno so lovci katoliki zapoved Ne ubijaj pustili pred vrati svoje lovske bratovščine. Vprašanje je, ali je pri Hubertusovih mašah, kjer se blagoslavljajo tudi pomoljena Božja bitja, sploh slišati zapoved Ne ubijaj?

Rjavi medved je ogrožena živalska vrsta in zato zavarovana tako s slovenskimi kot tudi s predpisi EU. Po direktivi 92/43/EGS spada vrsta rjavi medved med prednostne vrste in je pod strogim varstvom. Po veljavnem Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam spada medved med prizadete vrste, za katere je značilno, da obstanek ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej, številčnost teh vrst se je zmanjšala na kritično stopnjo oz. njihova številčnost zelo hitro upada v večjem delu areala. Ker je število medvedov v Sloveniji na kritični točki oz. zelo hitro upada, kot je bilo navedeno, lahko odstrel 100 medvedov njihovo število drastično zmanjša. Mogoče se bo zgodilo to, kar napoveduje dr. Boris Kryštufek, in sicer: »Verjetno pa bo sedanji vladi uspelo skrčiti populacijo na nivo pred drugo svetovno vojno.« (Delo, 1.2.2007) Takrat pa je bil medved na robu izumrtja.

V populacijo medvedovje po predpisih sicer mogoče posegati z odstrelom, če so izpolnjeni določeni pogoji. Eden je, da to ne škodi ugodnemu stanju vrste. Ker država niti ne ve, koliko medvedov sploh je, ocenjuje pa, da jih je med 500 do 700 (pod to številko se strokovnjak dr. Kos po lastni izjavi ne bi podpisal), prešteje pa jih slabih dvesto na en števni dan na stalnih števnih mestih, en lovec pa lahko vidi istega medveda trikrat, kot je to dejal predsednik Lovske zveze Slovenije, je jasno, da odstrela ne more biti. Še posebej, če se upošteva sporočilo Ministrstva za okolje in prostor junija 2006 slovenski javnosti: »Zavedamo se, da smo dolžni čim prej opredeliti ugodno število medvedov v območjih stalne in prehodne prisotnosti, povedano drugače, opredeliti ravnovesno število populacije, za katero smo z že prej omenjenimi akti odgovorni« in že omenjeno dejstvo, da se je številčnost vrste rjavi medved zmanjšala na kritično stopnjo oz. njihova številčnost zelo hitro upada v večjem delu areala. Tudi zato je vsak poseg z odstrelom v živalsko vrsto, ki je ogrožena, nedopusten, saj se vrsta tako še bolj slabi. Sicer pa ima narava v sebi mehanizme, s katerimi lahko sama uravnava naravno ravnovesje in ni potrebno, je celo škodljivo, da človek z lovom, torej nasiljem, posega vanjo. Samo priložnost ji je potrebno dati. Dokaz za to so narodni parki, kjer ni lova, pa tudi kanton Ženeva v Švici, kjer je lov prepovedan, kakšnih posebnih problemov z (ne)ravnovesjem nima. In kanton Ženeva je del kulturne krajine, kjer po mnenju mnogih narava ne more sama vzpostaviti naravnega ravnovesja.

Drugi pogoj za poseg v vrsto je, da ni druge možnosti za rešitev določenih problemov v zvezi z medvedi (preprečitev resne škode, zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi…). Tudi ta pogoj ni izpolnjen. Obstajajo druge rešitve in ni potrebno, da se uporabi odstrel. Mnoge ukrepe v zvezi s tem pozna tudi državna strategija upravljanja z rjavim medvedom. Medvede, ki se približajo naseljem in naj bi bili nevarni ljudem, je mogoče odloviti in jih prestaviti nazaj v gozdove, za škodo je že vzpostavljen sistem odškodnin, pa tudi lastniki morajo na spornem področju poskrbeti za zaščito svojega premoženja, predvideni so tudi mnogi drugi ukrepi za izboljšanje habitata medveda. Če je medvedov v resnici preveč, kot trdi država, bi bilo razmisliti o kastraciji oz. sterilizaciji dela populacije ali o kontracepciji teh živali.

Nekatere izkušnje kažejo, da se lahko s programi izobraževanja prebivalcev o pravilnem ravnanju z medvedi, sobivanju z njimi, določanju, kje se ne sme odlagati odpadkov hrane … (te ukrepe pozna tudi strategija) namesto povečanega odstrela drastično zmanjša število konfliktov med medvedi in ljudmi. Do tega zaključka so prišli npr. v ZDA, kjer so želeli ugotoviti dejavnike, ki zmanjšujejo konfliktne situacije med črnimi medvedi in ljudmi. V ZDA pa so v rezervatu Watchung tudi ugotovili vpliv lova na število jelenov v tem rezervatu. Ugotovili so, daje lov drastično povečal število rojstev živali glede na obdobje, ko je bil lov prepovedan, saj se je vrsta na ta način branila pred izumrtjem in so zato samice rojevale vedno več mladičev.

Iz ugotovitve, da lahko lov vodi k povečanju števila rojstev medvedov, in konfliktov med medvedi in ljudmi, je mogoče postaviti vprašanje, kako bo načrtovani odstrel vplival na število medvedov in na konfliktne situacije. Ali jih bo zmanjšal? Upoštevajoč navedeno, se postavi vprašanje, ali ne bo odstrel celo povečal števila medvedov in konfliktov. To pa bi lahko pomenilo, da bo lokalno prebivalstvo še bolj ogroženo, še več bo škod in podobno.

Objava: Osvoboditev živali, marec 2007.

Print Friendly, PDF & Email