Uživanje rib lahko povzroči predčasno smrt

Mnogi mislijo, da ribe niso živali ali da ne občutijo bolečin. Vendar paje to zmota. Dokazano je, da so ribe živali, ki občutijo bolečino. V neki raziskavi Roslin Instituta Univerze v Edinburghu so odkrili na glavi mavrične postrvi 58 receptorjev za bolečino, kar pomeni, da na 58 mestih reagira postrv na najmanj en bolečinski dejavnik. “Kriteriji za živalsko bolečino so izpolnjeni,” je izjavil znanstvenik Lynne Sneddon. To pa pomeni, da tudi za ribe veljajo določila Zakona o zaščiti živali, saj ta zakon velja za vse živali, ki boleče občutijo zunanje vplive, torej tudi bolečine. To bi lahko predramilo tiste, ki lovijo ribe za prehrano, kot tudi tiste, kijih lovijo iz dolgega časa, ali športne ribiče, seveda pa tudi državo, ki to dovoljuje. Kajti dokazano je, kot že navedeno, da ribe pri ribolovu trpijo. Tisoč, deset tisoč oz. milijoni rib, po državni statistiki pa tone in tone rib, pri ribolovu nepredstavljivo trpi.

Kot preventivo pred boleznimi srca in ožilja se priporoča uživati ribe ali jemati kapsule z ribjim oljem. Alije takšno priporočilo upravičeno? Ali uživanje rib res preprečuje nastanek npr. bolezni srca, kot se to zatrjuje. Znanstvene raziskave iz zadnjega časa dokazujejo, da temu ni tako in da omega 3 maščobne kisline, ki so v ribah in ki naj bi bile skoraj čudežno “hranilo”, ne ščitijo pred boleznimi srca. To dokazujejo podatki iz 89 študij, ki so bili objavljeni v eni izmed izdaj revije “British Medical Journal”. Zdravniki Univerze v Norwichu dokazujejo, da lahko uživanje rib celo hitreje vodi v smrt. Znanstveniki so preiskali 3114 oseb s predhodnimi poškodbami srca, ki so v velikih količinah uživali omega 3 maščobne kisline, in namesto da bi ozdraveli, so povečano umirali za infarktom. Očitno uživanje rib ne ščiti pred boleznimi, temveč deluje ravno obratno – povzroča bolezni in mnogokrat celo predčasno smrt. Sicer pa, kako naj takšno brezsrčno dejanje, ko se umori milijarde in milijarde rib, da so morja skorajda prazna, ščiti človekovo srce pred boleznimi? Poleg vsega tega pa so mnoge morske ribe zelo obremenjene tudi s strupi iz okolja in celo živim srebrom. Kako lahko zastrupljena riba deluje na srce, ledvice, žleze in druge organe, si lahko samo mislimo. In če se zastrupljene ribe uživajo dalj časa in v večjih količinah? Eskimi so znani kot največji uživalci rib – tudi v svetovnem merilu imajo najvišjo stopnjo osteoporoze. Kakšna je to medicina oz.
Uživanje rib lahko povzroči predčasno smrt

znanost, ki svetuje uživanje določenih snovi in trdi, da so zaščita pred boleznimi, mnogi, ki temu sledijo pa zaradi tega umrejo prej kot bi, če ne bi sledili tem nasvetom? In kakšna država je to, ki dopušča takšno zavajanje, mogoče celo prevaro? Kar je danes v znanosti merilo in “sveta resnica”, je jutri lahko že popolnoma napačno. In kaj če npr. sodbe sodišč temeljijo na napačni “sveti resnici”? In kakšna j e to država, ki ribe – živa bitj a meri v tonah? Torej brez kakršnega koli dostojanstva!

Po 2. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ima vsakdo pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje; nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Če mora vsakdo skrbeti za svoje zdravje, bi moral uživati samo zdrava oz. neškodljiva živila. Ali izpolnjuje svojo zakonsko dolžnost, da skrbi za svoje zdravje, če uživa ribe, ki so rizični faktor za nekatere bolezni? Ali se lahko postavi celo trditev, daje uživanje rib v nasprotju z zgoraj navedenim zakonom?

Ali je torej ribolov potreben? Ker ribe povzročajo bolezni, je ribolov nepotreben, saj dejavnost, ki ima škodljive posledice, ne more biti potrebna in v javnem interesu. Seveda so ribe tudi iz prehrambeno-fiziološkega stališča nepotrebno živilo, saj lahko človek dobi vse, kar potrebuje za svoje življenje, iz rastlinske hrane.

Tudi ribolov iz dolgega časa oz. športni ribolov je nepotreben. Nerazumljivo je, da mnogi ljudje morijo živa bitja iz športnih nagibov ali iz sle po ubijanju. Kako klavrno je pogledati časopise, kjer se bohoti kakšen ribič z veliko ribo, ki jo je privlekel na obalo po dolgotrajnem boju, po boju, kjer seje riba borila za svoje življenje, ribič pa za svojo trofejo. Neskončne minute je trajal smrtni boj nedolžne ribe za njeno življenje, neskončne minute je trajalo nepredstavljivo trpljenje te živali zaradi človeške sle po ubijanju. In takšen ribič se nato razkazuje v javnosti s svojo žrtvijo kot heroj, verjetno pa se sploh ne zaveda, kakšno nepredstavljivo trpljenje je povzročil ubogi živali. Takšne slike so za na stene podzemnih jam, za v kameno dobo in ne za v časopise v 21. stoletju. Kako neetična so ribiška tekmovanja, kjer ribiči na očeh javnosti povzročajo živim bitjem grozljive bolečine in trpljenje in to samo zato, da dobijo neko nagrado oz. da se sveti njihov ego.

Nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živalim trpljenja, bolezni ali smrti, določa Zakon o zaščiti živali, ki določa tudi to, da se šteje za mučenje živali, če se povzroči živalim hujšo poškodbo ali dalj trajajoče ali ponavljajoče se trpljenje ali škodi njenemu zdravju oz. če gre za nepotrebno usmrtitev živali.

Ribolov je mučenje živali in tako v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali, saj so smrti rib nepotrebne. Razlog za smrt rib kot npr. trofeja ali nagrada, ki se pridobi s smrtjo ribe, ni utemeljen, saj za človeka ta ni potrebna, kajti nj egova eksistenca ni odvisna od tega. Tudi usmrtitev rib za prehrano ni potrebna, saj lahko človek pridobi vse potrebno za prehrano iz rastlinskih virov. Morjenje rib ne more imeti koristnih posledic, kajti koristna posledica je lahko samo tista posledica, ki je koristna za vse dele družbe in ne samo za en del, pa še za ta del je samo navidezna, kajti namerno jemanje življenja iz egoističnih namenov ne more imeti za nikogar pozitivnih oz. koristnih posledic. Kar seješ, to žanješ, velj a tudi pri ribolovu.

Objava: Osvoboditev živali, junij 2006.

Print Friendly, PDF & Email