V prvi polovici leta so lastniki dolžni cepiti svojega psa proti steklini. Če tega ne storijo, tvegajo kazen. Ali prisilno vsakoletno cepljenje proti steklini psom res koristi?

Dejstvo je, da proizvajalci nekaterih cepiv jamčijo zaščito pred steklino za čas, ki je daljši od enega leta, nekateri jamčijo zaščito za dve, nekateri celo za tri leta ali še dlje. To pa pomeni, da psov ne bi bilo potrebno cepiti vsako leto, saj se ta cepiva lahko zakonito uporabljajo tudi v Sloveniji. Zakaj potem država ni spremenila intervala cepljenja in ga, denimo, podaljšala na tri leta? Tako je zato, ker to določenemu sektorju očitno ne bi ustrezalo – zlasti ne tistim, ki imajo od tega korist. Če je treba vsako leto za celjenje psa plačati približno 30 evrov in če je kandidatov za cepljenje kakšnih 200.000, potem je umljivo, zakaj država ne spremeni intervala cepljenja.

Psi pa niso cepljeni samo proti steklini, temveč še proti drugim boleznim. Ali je cepljenje varno in neškodljivo za pse? Država pritrjuje, toda, ali je res tako… Za psa pomeni cepljenje dogodek, ki ne ustreza njegovi naravi. Zato je mnoge pse strah cepljenja, mnogi so ob tem zelo vznemirjeni. Še posebno stresen je takšen dogodek za mladiče, ki so prvič cepljeni. Vendar pa se mnogim psom ob cepljenju ne povzroča samo trpljenja, temveč nekateri psi zaradi tega celo zbolijo. Znani so negativni stranski učinki cepljenja proti raznim boleznim pri psih (tudi pri mucah), na primer alergije, srbenje, omotica, nemir, otekanje glave, imunsko pogojena vnetja ščitnice in povečana dovzetnost za bakterijske infekcije … Znano je, da se pri mucah zaradi cepljenja lahko razvije smrtno nevarni rak. O stranskih učinkih cepiva poročajo tudi proizvajalci, a navajajo le stranske učinke, ki se pojavijo neposredno po cepljenju, medtem ko raznih kroničnih bolezni ne pripisujejo posledicam cepljenja. Cepiva, ki poleg povzročitelja bolezni vsebujejo še izredno strupene snovi, npr. živo srebro, aluminijev hidroksid, formaldehid…, se nalagajo v telesu in šele po daljšem času povzročijo razne bolezni.

Mnogi dokazi, da so cepljenja za človeka ne samo nekoristna, temveč celo škodljiva, veljajo tudi za živali, saj se v mnogih primerih ugotavlja, da se po cepljenjih vedno znova pojavljajo simptomi bolezni, zoper katero so bile cepljene. Država prizna negativne učinke zaradi cepljenja samo takrat, ko se pojavijo takoj po cepljenju, pa še tedaj jih mnogokrat pripiše drugim vzrokom. Na vsak način se hoče izogniti temu, da bi mnoge bolezni pri psih povezovali s cepljenjem, kajti kdo bi potem sploh še cepil svojo žival. Še bolj kot posamezno cepivo je škodljivo kombinirano cepivo, torej večnamensko cepivo. Če dobi žival v telo več cepiv hkrati, je to huda obremenitev telesa in velika je tudi možnost resnih stranskih učinkov. Dejstvo je, da je cepljenje za živali lahko zelo nevarno, saj jim lahko povzroči okvaro zdravja oziroma bolezen pa tudi trpljenje. Zato je treba biti pri vsem tem zelo pazljiv in poskrbeti, da se živalim ne škoduje, kajti človek je po zakonu odgovoren za zdravje živali. Zato bi bilo primerno, da se živali ne cepi oziroma se jih cepi samo v nujnih primerih. Prvi korak k temu je lahko opustitev vsakoletnega cepljenja psov proti steklini in da bi pse cepili tako, kot to priporoča proizvajalec cepiva, torej vsako drugo ali tretje leto, odvisno od uporabljenega cepiva. Ker v Sloveniji stekline praktično ni, bi bilo smiselno preveriti, ali je cepljenje na območju celotne Slovenije sploh potrebno. Seveda bi bilo potrebno preveriti še to, kakšne so sploh možnosti, da psi pridejo v stik s steklimi lisicami, saj se psi sploh ne smejo prosto gibati v naravi. Niso pa le psi žrtve vsakoletnih cepljenj, to velja še za številne druge domače živali. Tudi zanje je cepljenje lahko škodljivo in jim namesto koristi povzroči težave oziroma bolezen.

Do kdaj bo še trajal takšen odnos države do živali? Do kdaj bo dobiček pomembnejši od zdravja?

Objava: 7dni, 9.5.2012.