Divji prašiči uničijo vse več travnikov in njiv

V Večeru (14.2.2022) je bil objavljen članek z gornjim naslovom, v katerem je navedeno, da je škode, ki jo povzročijo divji prašiči, vedno več in da so lovci v letu v letu 2020 ubili 10.853 divjih prašičev, v letu 2021 pa še 19.377 teh živali, odstrel divjih prašičev pa bi po mnenju Simone Hauptman iz Kmetijskega zavoda Maribor moral biti še večji.

Divji prašič, nekateri ga imenujejo tudi gozdni vrtnar, je med mnogimi lovci očitno eno najbolj osovraženih bitij v Sloveniji. Pa ne samo med lovci, tudi med mnogimi kmeti, saj ga ti dolžijo povzročanja škode na kmetijskih površinah. Ker lahko kmetje dobijo škodo povrnjeno, zakaj potem takšen odziv? Sicer pa je ta škoda za državo bolj ali manj minorna, primerljiva z vrednostjo nekaj zelo dobrih avtomobilov. Vprašanje pa je, ali je sploh mogoče primerjati škodo, ki jo povzročijo divji prašiči z koristmi, ki jih ima narava zaradi njihovega delovanja. Divji prašiči namreč odstranjujejo gozdne »škodljivce«, poleg tega pa z ritjem po tleh rahljajo zemljo ter tako povečujejo živost tal in izboljšujejo rast dreves. V gozdovih, kjer so divji prašiči, je več mladih dreves kakor v drugih podobnih gozdovih. In čeprav je divji prašič tako zelo pomemben za ekosistem, velja za škodljivca in država z lovci na čelu nad njim že leta izvaja pravi masaker.

V reviji Journal of Animal Ecology je bila objavljena študija o vplivu lova na število divjih svinj. Glavno spoznanje: intenziven lov vodi k občutno večjemu razmnoževanju pri divjih svinjah kot pa manj intenziven lov. Sicer pa so znanstveniki 22 let primerjali razmnoževanje divjih svinj na dveh področjih: na enem so na veliko lovili divje svinje, na drugem pa manj. Rezultat: kjer je več lova, je rodnost pri divjih svinjah bistveno višja kot na področjih, kjer se malo lovi, spolna zrelost divjih svinj je bila precej večja kot na področjih z malo lova, poleg tega pa je spolna zrelost nastopila mnogo prej. Tudi povprečna teža prvič brejih svinj je bila manjša tam, kjer je bilo veliko lova. Do podobnih zaključkov je prišel tudi dr. Mazzatenta z univerze v Teramu, ko je raziskoval vzroke za povečano razmnoževanje in širjenje divjih prašičev v Abruzuu. Torej: več kot je lova, več bo divjih prašičev. Zato je presenetljiva izjava S. Hauptman iz Kmetijskega zavoda Maribor, da bi odstrel moral biti še večji. Ali si kmetijski zavod želi še več prašičev in še več škode? In seveda jeze kmetov?

Če je divjih prašičev res preveč, potem glavno odgovornost za to nosi država, ki dovoljuje in celo nagrajuje pomor divjih prašičev. Kajti, ko že rečeno: več kot je lova, več divjih prašičev se rodi in preživi. Če jih je res preveč, bi bilo treba njihovo število uravnavati nenasilno, saj se tudi na ta način da doseči cilj. Namesto odstrela se lahko uporabi npr. kontracepcija. To je znana metoda, ki jo morajo poznati tudi pristojni. Predvsem pa bi morali opustiti lov. Očitno pa nekaterim ni do tega. Ali mogoče zato, ker radi ubijajo? Če lova na ne bi bilo, bi bilo divjih prašičev manj in njihovo število bi se prej ali slej uravnotežilo z drugimi deli narave, kajti ta ima v sebi vse mehanizme, da ohranja naravno ravnovesje.

Kako dolgo bo gozdni vrtnar, inteligentno bitje, bitje z osebnostjo, bitje, katerega življenje na žalost samo v teoriji ščiti slovenska ustava, bitje, ki vestno izpolnjuje svoje naloge in pomaga naravi in s tem človeku, še na seznamu za odstrel? Kako dolgo bo še tekla kri nedolžnih gozdnih vrtnarjev?

____
Objava: Večer, 30.3.2022.

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*