V članku z gornjim naslovom je dr. Stres med drugim večkrat omenil pravičnost in zapisal: “Katoliška Cerkev je in bo ostala zavezana pravičnosti”. Ker naj bi tisti, ki govori o pravičnosti, pravičnost tudi živel, to velja torej tudi za Rimskokatoliško cerkev (RKC), se v zvezi s tem postavi več vprašanj. Ali je pravično, da RKC krsti novorojenčke, pa ti sploh nimajo možnosti, da bi se svobodno odločili za krst ali proti njemu? Ali je pravično, da RKC začasno (mogoče tudi trajno) odvzame novorojenčkom svobodo veroizpovedi, svobodo, ki jo jim garantira slov. ustava – ob tem pa tudi trdi, da nikomur ni nikoli dovoljeno kogarkoli siliti, da bi se proti svoji vesti oklenil katoliške vere? Ali je pravično, da RKC s krstom poseže v novorojenčkovo dušo in mu vanjo vtisne neizbrisen pečat, pečat, s katerim je njegova duša za vse življenje zaznamovana? Ali je pravično, da novorojenček s krstom dobi dolžnosti, npr. tudi to, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter da jih uboga? Pa sploh ni imel možnosti, da bi se o sprejemu dolžnosti svobodno izjasnili Ali je pravično, da je nekdo čl(e)an RKC, pa v to organizacijo nikoli ni svobodno vstopil? In ta organizacija mu grozi celo z večnim prekletstvom, če ji ne bo poslušen! Ali je krst novorojenčkov pravičnost ali nasilje? Ni torej samo vprašanje, ali je krst novorojenčkov pravičen, postavi se tudi vprašanje, ali ni celo v nasprotju s slov. ustavo. Biti prisilno včlanjen v neko organizacijo in imeti iz tega dolžnosti ter za večno zaznamovano dušo, to sigurno ne more biti v skladu z ustavo, ki velja tudi za RKC. Ali ima lahko takšna organizacija, torej organizacija, ki postopa v nasprotju z ustavo, status obče koristne ustanove? Ta status pa je RKC podelilo Ustavno sodišče!
V omenjenem članku je bilo tudi govora o tem, da ima RKC “pravico do veliko več stvari, kakor jih bo po pravu in zakonu dejansko dobila nazaj.“ RKC se mnogokrat sklicuje na svoje pravice, po drugi strani pa govori o pravičnosti. Ker je bistvo pravičnosti nekaj drugega kot bistvo pravice, pravičnost namreč daje, pravica pa Jemlje, mogoče niti ni čudno, da je RKC tako zelo bogata. Ker je Jezus govoril samo o pravičnosti, rekel je npr.: “Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeno bodo“, in ne o pravicah, se postavi vprašanje, ali se RKC s tem ne postavlja nad Jezusa Kristusa oz. Boga?
V zapisu se dr. Stres tudi sprašuje, kdo bo cerkvi povrnil vso škodo, ki ji je bila povzročena npr. v komunističnem sistemu? Ker je Jezus rekel, da je potrebno najprej odstraniti bruno iz svojega očesa in šele nato iver iz očesa svojega brata, se postavi vprašanje, ali je, recimo, RKC povrnila vso škodo, ki jo je s svojim antisemitizmom v stoletjih povzročila Judom? Ali jih je prosila za odpuščanje, ali je obžalovala grehe proti Judom? Mogoče je bilo brati, da naj bi papež načrtoval opravičilo Judom za leto 2000. Si zamislite, ravno za leto 2000. Pa Judi niso bili edini, nad katerimi se je znesla RKC! In ker je RKC preganjala Jude praktično od vsega začetka, v bistvu ne gre za cerkveno zmoto, kot se želi poudariti, temveč katoliško ideologijo, preganjanje drugače mislečih je katoliška vrednota, ki še vedno živi in se ji sledi.
RKC sama zase trdi, da je vedno potrebna očiščevanja in prenavljanja, saj ima v svoji sredi grešnike (ali tudi papež?), tako bo do konca časov. Ali ima kaj opraviti s to “večno” grešnostjo RKC Janezovo razodetje (Apokalipsa), kjer v poglavju o padcu Babilona med drugim piše: “Pojdi iz njega, ljudstvo moje, da ne boš soudeleženo pri njegovih grehih in da te ne prizadenejo njegove nadloge! Zakaj njegovi grehi so se nagrmadili do neba in Bog se je spomnil njegovih krivic.” Ali ne izstopa vedno več ljudi iz RKC?
Objava: Sobotna priloga Dela, 21.2.1998.
