Ali je članstvo v Natu sploh v skladu z Ustavo

Slovenija je od 29. aprila 2004 članica pakta Nato. Ta je mednarodna obrambno-varnostna organizacija, katere članice, kot to piše v njenem ustanovnem aktu, tj. v Severnoatlantski pogodbi, varujejo svobodo, skupno dedi­ščino in civilizacijo svojih narodov, utemeljeno na načelih demokracije, osebne svobode in vladavine prava, si pri­zadevajo za spodbujanje stabilnosti in blaginje na severnoatlantskem območju ter združujejo svoja prizadevanja za kolektivno obrambo ter ohranitev miru in varnosti. Kljub tej v glavnem lepo zveneči vsebini Severnoatlantske pogodbe se postavi vprašanje, za mnoge verjetno presenetljivo, ali je članstvo v tej organizaciji sploh v skladu z Ustavo Republike Slovenije.(1)

Pakt Nato je vojaška organizacija. Seveda ima ta pakt nekaj dobrih plati, vendar pa je bit te organizacije, kot vsake druge take organizacije, ne glede na to, ali gre za obrambno, napadalno, varnostno ali kakšno drugo voja­ško organizacijo, predvsem ubijanje ljudi ter uničevanje stvari in narave.(2) Ali se ubija in uničuje v obrambne, var­nostne ali napadalne namene, ni bistveno, kajti tudi ubi­janje v obrambne ali varnostne namene je ubijanje. Za človeka, ki ga je ubil pakt Nato, ni pomembno, za kak­šne namene je umrl. On je ubit, njega ni več. Otroci nima­jo več očeta, žena je izgubila moža.

3.a člen Ustave

Po 3.a členu Ustave lahko Slovenija z mednarodno pogod­bo vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demo­kracije in načel pravne države.

V paktu Nato so različne države, ena izmed njih so tudi Združene države Amerike, ki imajo v paktu celo vodil­no vlogo. Te imajo smrtno kazen (in jo tudi izvršujejo), mučijo ljudi, na dosmrtno ječo obsojajo celo osebe, ki so storile kazniva dejanja kot mladoletniki. Vse to je v nasprot­ju z Ustavo, po kateri je prepovedano mučenje (18. člen), v njej pa je določeno tudi, da v Sloveniji ni smrtne kazni (17. člen). V ZDA so zapornike mučili leta in leta.(3) Takšno ravnanje ZDA pa pomeni, da ta država ne spoštuje temelj­nih človekovih pravic, npr. pravice do življenja in prepo­vedi mučenja. To pa tudi pomeni, da Slovenija po 3.a členu Ustave ne sme biti v tisti obrambni zvezi, v kateri so ZDA. In ker je, ali ni to protiustavno?

17. člen Ustave

Slovenska Ustava je moderna ustava z veliko določbami, ki imajo visok moralno-etični vidik. Gre npr. za določbe o nedotakljivosti človekovega življenja (17. člen), o pravici do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen), o pravi­ci do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovi­tosti (35. člen) in druge. Vse te pravice in temeljne svo­boščine so tudi varovalke, ki naj bi varovale ljudi vsaj pred nasiljem države. Ne smemo spregledati niti Splošne dekla­racije človekovih pravic, ki določa, da se vsi ljudje rodimo svobodni in imamo enako dostojanstvo in enake pravice, obdarjeni smo z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kot bratje.

Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Usta­va (drugi odstavek 15. člena), pri čemer nekaterih pravic oz. svoboščin sploh ni mogoče omejiti oz. odvzeti (drugi odstavek 16. člena). Pri svojem delovanju morajo državni organi upoštevati ustavne določbe in v svojem delovanju ravnati tako, da ne kršijo ustavnega načela o nedotaklji­vosti človekovega življenja in podobno.

Glede na bit Nata, ki je kot vojaška organizacija prav­zaprav proti življenju,(4) saj je med drugim namenjena za ubijanje in uničevanje, je jasno, da je že v svoji osnovi v nasprotju z ustavno določbo o nedotakljivosti človekove­ga življenja. Ta ustavna določba je srce Ustave, saj varu­je človekovo življenje. Gre za človekovo pravico, ki zave­zuje državo oz. njene organe vsepovsod, vedno in do vseh. Ta določba namreč ne izključuje tistih, ki niso držav­ljani Republike Slovenije, poleg tega pa te pravice, glede na 16. člen Ustave, ni mogoče začasno razveljaviti ali ome­jiti v vojnem ali izrednem stanju, seveda pa tudi ne v miru.(5) Tudi iz 14. člena Ustave, ki govori o enakosti pred zakonom, izhaja, da ta pravica velja za vse.

Ta pravica torej velja za državljane Slovenije, taliba­ne, Iračane, za t. i. zločince, za ljudi drugih narodnosti, veroizpovedi ali barve kože, ne glede nato, kje so, in ne glede na to, ali je mir, izredno stanje ali vojna. Ta določ­ba tako velja tudi za vojake in za druge ljudi, ki so v vojski oz. v vojni. Tudi njihovo življenje je nedotakljivo, kar pomeni, da državni organi niti v vojni ne smejo ubiti ali raniti nobene osebe in to ne glede na to, kakšen status imajo: ali so vojaki nasprotne vojske, civilisti ali kaj drugega. Ni namreč mogoče pozabiti, da je človekovo življenje nedotakljivo tudi v vojnem ali izrednem stanju. Vsaka vojaška organizacija oz. vojska pa je v svoji biti v nasprotju s to človekovo pravico, saj je bit vojske oz. vojne tudi uničevanje dobrin ter ubijanje ljudi in drugih bitij.

Če država ne sme posegati v človekovo življenje, ker je po Ustavi nedotakljivo, je nerazumljivo, da je Slovenija vsto­pila v vojaško organizacijo oz. je v njej, če je eden izmed temeljnih namenov te organizacije prav ubijanje.

Zato je članstvo v Natu, v organizaciji, ki je proti življenju in ne zanj, v nasprotju z ustavno določbo o nedotakljivos­ti človekovega življenja. Kajti, če je človekovo življenje nedo­takljivo in to državo zavezuje, že po naravi stvari ni mogo­če biti v organizaciji, kjer to ne velja. Članstvo je nerazum­ljivo tudi z vidika Splošne deklaracije človekovih pravic, po kateri bi morali ljudje ravnati drug z drugim kot bratje. Če so ljudje tvoji bratje, jih ne boš pobijal, saj bi šlo za bra­tomor. Česar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori tega njim. Kdo želi izgubiti v vojni svoje otroke, starše ali prijatelje oz. svoje življenje? Vstop v Nato oz. članstvo v njem je tako tudi nož v srce Ustave. Ali ni tudi protiustavno?

Pravica do varnosti

Ustava ljudem zagotavlja pravico do varnosti (34. člen). Vpra­šanje je, ali se lahko ta pravica zagotovi s pomočjo voj­ske oz. vojaške zveze, v kateri je Slovenija. Bistven del človekove pravice do varnosti je tudi nedotakljivost nje­govega življenja. Država ne sme ustvarjati pogojev, ki bi ogrožali vsebino te pravice ali jo celo neposredno kršili.

Bistvo Slovenske vojske je, da brani ozemlje Slovenije v primeru tuje agresije nanjo. To pa pomeni, da bi prišlo o vojne. V njej bi bilo, po izkušnjah sodeč, veliko mrtvih, pa tudi uničenih dobrin. Veliko ljudi bi vojno preživelo, kar bi v nekem smislu pomenilo, da jim je bila vsaj delno zagotovljena varnost njihovega življenja. Številnim, ki bi v vojni umrli,(6) pa varnost ne bi bila zagotovljena, s čimer jim ne bi bila kršena samo pravica do varnosti, temveč tudi pravica do življenja. To pravico bi jim v bistvu kršila država, ki se je uprla agresiji, kar je pripeljalo do vojne. Ker so ljudje pred zakonom enaki (14. člen Ustave), bi morala država vsem zagotoviti pravico do varnosti in življe­nja. To pa bi lahko v primeru agresije storila samo tako, da se ne bi branila.(7) Zato se postavi tudi vprašanje, ali ni članstvo v Natu v nasprotju tudi s pravico do varnosti.(8)

Socialna država

Članstvo v Natu pa je v nasprotju tudi z ustavno določbo o socialni državi (2. člen). Že sam obstoj Slovenske voj­ske je v nasprotju s to ustavno določbo ali pa vsaj zelo vprašljiv, kajti del družbenih sredstev, ki bi lahko šel za socialne projekte, gre v vojsko. Gre npr. za nakup orožja, ki je namenjeno ubijanju, gre za šolanje vojakov za ubi­janje in uničevanje. Sredstva, ki bi lahko bila namenjena pozitivnemu razvoju, gredo v vojaške namene, gredo za namene, ki so pravzaprav usmerjeni proti ljudem.

Znano je, koliko več sredstev bo šlo za vojsko zaradi vstopa v pakt, kajti članstvo je treba tako ali drugače pla­čati (članarina, nakupi orožja, stroški misij v tujini itd.). Vse to pa po drugi strani pomeni siromašenje ljudi, še zlasti zdaj, ko je vse hujša kriza.(9) Vsak evro, ki gre v Nato, pomeni evro manj v Sloveniji. Del kapitala, ki bi ga lahko investirali v socialne projekte,(10) ti pa bi ljudem lahko pri­nesli delovna mesta ali izboljšanje standarda, bo tako šel v Nato in bo namenjen financiranju npr. trgovcev z orož­jem, ki so temu svetu prinesli že neizmerno količino trplje­nja in gorja.

Koliko več medicinskih operacij bi bilo mogoče nare­diti, če denar ne bil šel za vojsko ali pa v Nato, ki Slo­venijo obravnava samo kot objekt izkoriščanja!(11) Iz Slove­nije bo potegnil kapital in državljane Slovenije uporabil za dosego svojih ciljev. Nato ima na voljo ogromen vojaški proračun.(12) Čemu je ta namenjen? Pomoči ljudem ali obram­bi in širjenju izkoriščevalske zahodne ideologije?

Sklep

Ali je pravično, da otroci izgubijo starše ali so pohablje­ni? Ali je pravično, da morajo umirati ljudje, ki so nepro­stovoljno postali vojaki? Nato ne uničuje samo »nasprot­nikov«, temveč tudi lastne ljudi.(13) Ne samo v vojni, temveč tudi v miru. Za dosego trajnega in resničnega miru je treba med drugim nujno odpraviti razne vojaške organi­zacije, vključno z Natom. Ustava je na pravi poti, praksa pa daleč zadaj.

Objava: Pravna praksa, št. 27/9.6.2009.

____________________
Opombe:
1 Ur. I. RS/l, št. 331/1991-1, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06.
2 V vojnah hudo trpijo živali in ostala narava, nanje se pri vsem tem pozablja.
3 Znan je primer zapora Guantänamo, v katerem je bilo zaprtih več sto ljudi, ki so jih ZDA štele za teroriste in jim zato tudi niso pri­znavale niti temeljnih pravic, ki pri­padajo zapornikom (pravica do zagovornika itd.). ZDA so v tem zaporu uporabljale, po vzoru inkvizicije hudo obliko mučenja, imenova­no vodno deskanje.
4 Z vojno trajnega miru ni mogoče doseči. Če bi bilo tako, bi ta že vladal in že dolgo ne bi bilo več nobene vojne, niti ne več vojske.
5 Po načelu z večjega na manjše.
6 Tukaj ne obravnavam ranjenih, poškodovanih ali drugače prizadetih zaradi vojne, čeprav tudi v tem pri­meru ni bila zagotovljena njihova varnost oz. pravica do življenja.
7 Vojna je mogoča samo, če obstajata dve vojski.
8 Če se država ne bi branila, bi se zamenjala oblast, ljudje pa bi žive bolj ali manj nemoteno naprej. Vo­ska torej ni v dobrobit ljudi, ne v miru, še manj pa ob agresiji na državo.
9 Po podatkih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije naj bi bilo v Slo­veniji proti koncu leta 2008 približno 600.000 Slovencev, ki živijo v revščini (Dnevnik, 18. oktober 2028 str. 4).
10 Kaj vse bi se dalo narediti s približno 300 milijoni evrov, ki porabljeni za vojaška vozila Patria.
11 »Sem kot hudobnež z debelo palico – kandidatkam moram dopovedati, kdaj morajo storiti več in kako. Pojasnjujem jim, da imajo trdo delo: v NATO bodo prišle samo, če bodo prispevale več, kot bodo dobile« (nekdanji generalni sekretar Nata Lord Robertson of Port Ellen, Delo, 12. november 2001, str. 4).
12 Skupni vojaški proračuni članic so v letu 2007 znašali slabih 700 milijard dolarjev. Če bi vsako leto vsaj polovico teh sredstev vložili v pomoč ljudem, ali bi še bila revščina na svetu?
13 »[…] Nekega jutra smo patruljo odpravili po predmestju Bagdada. Preiskati smo morali pre­del, od koder naj bi bili prejšnji dan z raketami streljali na naše enote. […] Na nekem dvorišču se je še v mraku nekaj premaknilo, obrnili smo se in streljali. Ko je vse potihnilo, je izza oglušelega zidu moški prinesel krvavečega malčka. […] Od groze se je nekaj hudo pre­maknilo v meni. Oprostite, sem mrmral, oprostite … ‘Kaj bom rekel njegovemu očetu, ki je šel na tržni­co po hrano’, je otopelo rekel deč­kov stric. Dokončno sem se zlomil. […] Zaradi šoka so me poslali v bolnišnico, in ker sem bil precej proti koncu svojega vojaškega roka, so me poslali domov s pripisom, da sem doživel hujši čustveni izbruh. Še zdaj, po dveh letih, se ne znajdem. […] Žena z otroki je odšla. Tako sem tu, na ulici, in poskušam najti svoj izgubljeni mir …,« je povedal nekdanji ameriški vojak Zachary, ki je zaradi vojne v Iraku postal klošar (Nedelo, 2. april 2008, str. 22).

Print Friendly, PDF & Email