70 let Nata: Proslava ali sedmina

V članku z gornjim naslovom (Objektiv, 30.3.2019) je Mirko Cigler v zvezi s paktom Nato zapisal: »Torej, dragi Nato, vse najboljše za tvoj sedemdeseti rojstni dan in – skupaj z nami – še na mnoga leta.« Ali se velja pridružiti želji Mirka Ciglerja, ki si želi še mnogo let pakta Nato? Vsekakor ne! Zakaj ne?

Pakt Nato je vojaški pakt in kot takšen ustanovljen za vojskovanje. Ve pa se, kaj je bistvo vojskovanja: ubijanje in uničevanje. Ubijanje ljudi, živali in druge narave ter uničevanje dobrin, ustvarjenih s strani ljudi, je bit vojske. Ne glede na to, ali je ta slovenska, ruska, ameriška ali kakšna druga ali pa vojaška zveza, kot je pakt Nato. Ubijanje ali uničevanje pa ni v korist države niti njenega ljudstva pa najsi gre to za Slovenijo ali kakšno drugo državo ali ljudstvo. Seveda pa tudi ne v korist narave. Vojska je zelo škodljiva in je zato nekaj izjemno negativnega pa tudi kršitev slovenske ustave, verjetno pa še kakšne druge. V zvezi s tem ni pozabiti, da naša ustava določa nedotakljivost človekovega življenja, od države terja ohranjanje naravnega bogastva in zdravega življenjskega okolja ter varstvo živali pred mučenjem. Vojska pa je pravo nasprotje vsega tega, tako v miru kot v vojni.

Kako se kaže vojska v mirnem času? Za njen obstoj je v tem času potrebno veliko sredstev. Ta se uporabljajo za nakup orožja, za šolanje vojakov, vojaške vaje … Denar se porabi za dejavnosti, ki jim je končni cilj ubijanje ljudi in drugih bitij oz. uničevanje materialnih dobrin. Po drugi strani pa nekateri deli prebivalstva nimajo dovolj sredstev za vsakodnevno življenje, mnogi so že na eksistenčnem minimumu, skratka njihovo življenje je revno tudi zaradi usmerjanja denarja v vojsko. Bistvo življenja pa ni uničevanje, temveč izgradnja. Ali ni v interesu ljudstva, da se denar nameni za dejavnosti izgradnje, ne pa za dejavnosti, katere cilj je uničevanje? Kako pa je v času vojne? To se najlažje vidi na primeru. Če neko državo napade s svojo vojsko druga država, sta možni dve varianti. Po prvi varianti se napadena država, ki ima svojo vojsko, brani in pride do vojne. V tej vojni je lahko veliko mrtvih, ranjenih, otroci ostanejo brez staršev, porušena so mesta in vasi, skratka, država je izgubila del svojega prebivalstva, uničen je tudi del njenih materialnih dobrin. Ali je pomembno, če se je država obranila, ko pa je npr. polovica njenega ljudstva mrtva ali ranjena, polovica države je porušena. Kaj imajo od vojaške obrambe mrtvi, ranjeni in otroci brez staršev? Invalidi in siromaki imajo od vojaške obrambe samo trpljenje! Mogoče se je država obranila, vendar je s tem žrtvovala del svojega naroda in zato nosi soodgovornost za umrle in porušene objekte. Po drugi varianti pa se napadena država ne brani, saj nima svoje vojske in zato do vojne ne pride. Posledica tega je, da ni mrtvih, naselja so ohranjena, življenje se odvija naprej. Zamenja se samo oblast. Tako je napadena država s tem, ko ni ustanovila svoje vojske, obvarovala svoje ljudstvo, ki v miru živi naprej. Ali ima država pravico žrtvovati del svojega prebivalstva? V slovenski ustavi te pravice ni videti! Nasprotno, po ustavi je človekovo življenje nedotakljivo, kot že navedeno. Seveda ne samo življenje vojakov, temveč tudi civilistov ne glede na državljanstvo.

Pred ubijanjem v vojni so ljudje torej najbolj varni, če država nima vojske. Ker potem ni vojne. Seveda pa to ni všeč knezom vojne, ki pod pretvezo obrambe države ali nacionalne varnosti tako ali drugače zagovarjajo vojske in vojne. Ker jim to prinaša velike dobičke. Usode ljudi in drugih bitij ter narave jih ne zanimajo. Vojska ne brani ljudstva, temveč hrani in brani kneze vojne in s tem nasilni ter nepravični družbeni red. Mnogi v zahvalo za podpiranje vojske in s tem takšnega ali drugačnega uničevanja dobijo tudi kakšno vabilo iz enega izmed centra knezov vojne. Npr. iz White House, ki pa je v resnici zelo temna hiša.

Tekst je bil 2. aprila 2019 poslan na Dnevnik, ki pa ga ni želel objaviti.

Print Friendly, PDF & Email

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*