Upravna enota Celje
Ljubljanska c. 1
3000 Celje

Stališče stranskega udeleženca v postopku izdaje soglasja za konjeniške prireditve v postopku št. 215-38/2009

Stališče!
Poslano po elektronski poti!
Elektronsko podpisano!
18.2.2009

1. Zahvaljujemo se vam za priznanje statusa stranskega udeleženca v tej zadevi. V predmetni zadevi podajamo stališče kot sledi v nadaljevanju.

2. Mi javnim prireditvam kot takšnim ne nasprotujemo, nasprotujemo pa temu, da bi na prireditvi sodelovali konji kot tekmovalci, kajti menimo, da tekmovanje le-teh ni v njihovo korist in bi mogoče lahko celo negativno vplivalo na njihovo dobro počutje. Tekmovanje namreč lahko pomeni za živali, tako tudi za konje, stres, strah, nepotrebno vznemirjenje ali preobremenjevanje. Mogoče so tudi poškodbe, saj se lahko zgodi, da v konkretnem primeru na tej prireditvi konji ne bodo uspeli preskočiti ovire, temveč jo bodo zadeli in pri tem padli. Padci so verjetno pogosti na takšnih dirkah in imajo lahko hude posledice za konje.

3. Znano je, da okoli 80 do 90% tekmovalnih konj trpi za želodčno razjedo (Revija o konjih, 9/2008). Gre za bolezen, ki konjem povzroča bolečine in trpljenje. Uporaba bolnih konj je po 15. členu Zakona o zaščiti živali prepovedana. Zato na obravnavanih prireditvah takšni konji ne smejo sodelovati.

4. Pri obvladovanju konja igra pomembno vlogo tudi brzda. Ta temelji na principu povzročanja pritiska, zaradi česar konju povzroča hudo bolečino. Poleg tega sama po sebi povzroča neudobje pri konju ter ovira dihanje in požiranje sline. Gre za oster in krut pripomoček pri kontroli konja in zato pomeni zlorabo konja. Brzda povzroča več kot 100 psiho-fizičnih težav. Konji imajo zaradi brzde težave z zobmi in usti, pojavlja se okostenitev na mestu naleganja brzde in obraba zob, saj konj poskuša preprečiti bolečino tako, da vzame brzdo med zobe, pojavljajo se vnetja, abcesi in rane v ustih, na jeziku, prihaja tudi do deformacij kosti v ustih. Vse to izhaja iz članka „BB“ – prijaznejša alternativa brzdi (Revija o konjih, januar 2009). Dejstvo je, da je brzda za konje zelo škodljiva, saj škodi zdravju konjev oz. jim povzroča bolečine. Zato je potrebno prepovedati uporabo brzde teh tekmovanjih, še posebej zato, ker gre za prepovedano ravnanje v smislu 9. alineje prvega odstavka 15. člena Zakona o zaščiti živali.

5. Menimo tudi, da konji ne morejo biti neke vrste tekmovalni eksponat, saj so živa bitja s svojimi občutki, čustvi, inteligenco, dušo in niso stvari. Sedaj že znanstveniki ugotavljajo, da imajo živali, torej tudi konji, svojo osebnost. Torej so osebe, kot mi ljudje. Mi ne trdimo, da bo na obravnavanih prireditvah prišlo do trpljenja živali ali do padcev živali oz. poškodb živali, vendar možnost obstaja, zato tudi predlagamo, da naj bi bil veterinar ves čas prisoten na prireditvah, če bodo te seveda dovoljene, da bo lahko ugotavljal ali bi lahko eventualno prišlo do trpljenja konjev v smislu Zakona o zaščiti živali. Vsekakor je potrebno, da bi veterinar ugotavljal tudi psihično stanje konjev in tudi ali so konji bolni v smislu 4. točke te vloge. Predlagamo, da naslovna upravna enota to kot pogoj navede v izreku odločbe, v kolikor to izrecno ne izhaja iz soglasja Veterinarske uprave, pravtako naj se kot pogoj navede, da na prireditvah ne smejo sodelovati bolni konji, ni se ne sme uporabljati brzda.

6. Na splošno pa menimo, da bi se bilo potrebno do živali obnašati v smislu zlatega pravila, ki pravi, kar ne zeliš, da drugi stori tebi, ne stori ti njim. Kdo si želi, da bi bil tekmovalni eksponat, ki bi ga tekmovalci uporabili za doseganje svojih ciljev? In ne bi mogel npr. preskočiti ovire ter bi padel in se poškodoval? Kdo si želi, da bi na sebi imel težak tovor in bi z njim moral čimvišje skočiti?

7. Po Zakonu o zaščiti živali je zaščita živali po tem zakonu dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali (2. člen), zaščita živali pa pomeni, da morajo vse že omenjene osebe zaščititi življenje živali, njihovo zdravje in dobro počutje. To velja tudi v obravnavanem primeru. Tako upravni organ, kot tudi prireditelj sta dolžna ravnati po omenjenih določbah in zaščiti živali, med drugim tudi konje. Seveda velja to tudi za soglasje VURS-a.

8. Na podlagi vsega navedenega tako menimo, da turnir konjev v preskakovanju ovir ni potreben. Ljudje lahko željo po uspehu, po zmagi, zadovoljijo tudi na druge načine in ni potrebno, da bi za to uporabili živali. Za eventuelno trpljenje konjev na omenjeni prireditvi ni ni razumnega in utemeljenega opravičila. Živimo v 21. stoletju, ki naj bi odlikovala visoka etika in kultura.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice