Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja spremembe veljavnega Zakona o divjadi in lovstvu. Med drugimi spremembami želi ministrstvo v zakon uvrstiti tudi sokolarjenje, lov z lokom in polhanje. V zvezi s tem se postavi vprašanje, ali so te oblike lova v skladu z Zakonom o zaščiti živali?

Sokolarjenje je lahko tudi mučenje sokolov, saj se jih šola s stradanjem, da se jih pripravi do lova, uporabljajo pa se celo žive živali za vabo. To pa je v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali, ki določa, da morajo imeti živali zagotovljeno hrano in da se žival ne sme šolati na način, kiji povzroča bolečine ali kako drugače škodi njenemu zdravju oziroma da se živih živalih ne sme uporabljati za vabo. Tudi lov z lokom, ki bi sicer bil dovoljen samo v lovskih oborah, nima kaj dosti skupnega z Zakonom o zaščiti živali, saj lahko npr. pri usmrtitvi povzroči neizmerno trpljenje zadetih živali. Ali si je mogoče zamisliti, kako bi trpela žival, ki bi dobila puščico v oko, pa to ne bi bilo smrtno? Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. In kaj reči za lov na polhe, ki bi ga lahko izvajali celo nelovci? Že dejstvo, da bodo polhe lahko lovili nelovci kaže na to, da gre pri tem samo za zabavo – živali bodo torej umirale za zabavo ljudi. To pa je v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali, ki ne dopušča usmrtitev živali za zabavo, in seveda tudi neetično.

Ustava določa, da država ustvarja možnosti za skladen kulturni razvoj Slovenije. Kaj imajo skupnega s kulturo oziroma kulturnim razvojem sokolarjenje, lov z lokom in polhanje, ni jasno. Ali bodo navedene tri oblike ubijanja živali povečale blaginjo Slovenije, za kar si mora prizadevati vsak državni organ? Kaj imajo te oblike lova skupnega z ohranjanjem naravnega ravnovesja, kar je bistven argument za lov, seveda po navedbah države in lovcev, tudi ni jasno. Očitno je. da so lobiji močnejši od države!

Objava: 7dni, 16.5.2007.