Ena pomembnih nalog varuha pravic živali je tudi ta, da zastopa živali v upravnih postopkih. To so postopki, ki jih vodijo državni organi za izdajo dovoljenj, ki imajo lahko posledice za živali. Na primer dovoljenja za javne prireditve, na katerih sodelujejo živali in imajo na njih lahko celo glavno vlogo. Denimo razna tekmovanja psov, razstave muc, konjske dirke, cirkuške predstave in podobno.
V našem pravnem sistemu živali nimajo svojih pravic in zato same po sebi ne morejo biti stranke v postopkih pred sodišči ali upravnimi organi. Tako je živali, ki je predvidena za tekmovanje na javni prireditvi, lahko kršena njena “pravica“ do življenja, primernega njeni vrsti; tekmovanje po podobi človeka namreč ni del življenja njene vrste, žival sama pa ne more teh kršitev uveljavljati v pravnem postopku. Zato smo nekako uspeli, da je v nekaterih upravnih postopkih začel zastopati interese živali varuh pravic živali. Ta ima v teh postopkih status stranskega udeleženca in izrazi svoje stališče v zvezi s prireditvijo, na kateri bodo sodelovale tudi živali. To je ena izmed stopničk do tega, da bi živali dobile svoje pravice in s tem možnost samostojnega nastopanja v pravnih postopkih, seveda prek svojega zastopnika, saj same po naravi stvari tega ne morejo.
Kot varuh pravic živali v postopkih, ki se tičejo izdaje dovoljenj za prireditve, nisem proti prireditvam kot takšnim, sem pa proti temu, da bi na njih nastopale živali, saj to ni v njihovo korist. Takšne prireditve, še posebno pa tekmovanja, lahko namreč pomenijo za živali stres, strah in nepotrebno vznemirjanje, mnogokrat pa tudi bolečine, kar vse po Zakonu o zaščiti živali pomeni trpljenje. Živali ne morejo biti tekmovalni ali razstavni eksponat, saj so živa bitja s svojimi občutki in dušo, poleg tega pa dejstvo, da se jih obravnava kot sredstvo za doseganje človekovih želja, na primer zelja po zmagi, krši tudi njihovo dostojanstvo.
Objava: 7dni, 9.5.2007.