Ministrstvo za zunanje zadeve RS (MZZ) je ob svetovnem in evropskem dnevu proti smrtni kazni, ki se obeležuje 10. oktobra izpostavilo dolgoletno nasprotovanje Slovenije smrtni kazni v vseh primerih in vseh okoliščinah. MZZ še pravi, da je Slovenija med najodločnejšimi nasprotnicami smrtne kazni, pri čemer obravnavamo smrtno kazen kot kruto in nečloveško, s katero se krši pravica posameznika do življenja.

Trditev MZZ, da Slovenija nasprotuje smrtni kazni, ne drži. Res po slovenski ustavi ni smrtne kazni in je človekovo življenje nedotakljivo, vendar se Slovenija za odpravo smrtne kazni zavzema samo verbalno. Dejanja, ki edina štejejo, pa so drugačna.

Slovenija sodeluje v vojni v Afganistanu, kjer dnevno umira mnogo Afganistancev, ki jih pobijajo enote Nata, v katerih sodeluje tudi Slovenija s svojimi vojaki. Afganistanci umirajo samo zato, ker so drugačnega mnenja kot pripadniki zavojevalske zahodne ideologije, ki se po svetu širi tudi z vojsko ter posledično z ubijanjem in uničevanjem. Ne glede na to, ali slovenski vojaki ubijajo domačine ali pa ne, že samo sodelovanje z morilci in podpora temu, pomeni, da so bolj ali manj enaki. Kajti ni tat samo tisti, ki krade, temveč tudi tisti, ki drži vrečo. Afganistanci so ubiti samo zato, ker ne mislijo oz. ne živijo tako kot hoče cerkveni zahod. Torej, če nisi z nami, te odstranimo in ubijemo. To pa je po svoji vsebini smrtna kazen, seveda izvensodna, zavita v celofan obrambne vojne, vojne proti terorizmu … V izvrševanju te kazni sodeluje tudi Slovenija, zato je jasno, da Slovenija ni proti smrtni kazni. Podobno je v Iraku, kamor je Slovenija celo podarila večjo količino orožja, s katerim se izvršuje izvensodna smrtna obsodba nad nezaželenimi. Po dejanjih jih boste spoznali in ne besedah.

To pa še ni vse. Slovenija podpira tudi smrtno kazen, ki jo ima v svojem nauku katoliška cerkev. Ta namreč predvideva smrtno kazen za večje število moralnih prekrškov, ki so navedeni v bibliji. Pobiti je potrebno homoseksualce, prešuštnike, otroke, ki udarijo starše, sinove, ki starše ne poslušajo, tiste, ki ne poslušajo duhovnika … Smrtnih kazni je v bibliji na desetine in ker je biblija v celoti še danes veljavna, je jasno, da so veljavne tudi smrtne kazni. Cerkev jih seveda sedaj ne upa izvrševati, ker ji okoliščine niso naklonjene, če pa se te spremenijo, se bo hitro začelo cerkveno ubijanje v skladu z biblijo, kot se je to dogajalo v preteklosti, ne samo daljni. Da Slovenija podpira cerkvene smrtni kazni pa je razvidno iz tega, da dobro pozna cerkveni nauk in ničesar ne naredi, da bi v Sloveniji ne veljal protiustavni katoliški nauk. Ne samo to. Temu nauku, ki je globoko v nasprotju s slovensko ustavo in človekovimi pravicami, daje celo legitimiteto npr. s sprejemom vatikanskega sporazuma, ki ga je „blagoslovilo“ tudi ustavno sodišče. To sodišče očitno ne pozna nauka katoliške cerkve; če pa ga, pa je podpora cerkveni smrtni kazni celo namerna. Poleg tega pa država letno daje cerkvi in njenim satelitom kakšnih 20 milijonov evrov za širjenje njenega protiustavnega nauka, vključno z naukom o smrtni kazni.

Objava: Ona, 15.11.2011 in Dnevnik, 15.10.2011.

 

Odmevi:

Slovenija ne podpira smrtne kazni

Nekoga pokoriti ali hoteti ubiti sta dve popolnoma različni stvari… Odgovarjam na pismo gospoda Vlada Begana iz Šmarij pri Jelšah.

Slovenija res »sodeluje« v vojni v Afganistanu in Iraku, vendar ne z namenom pobijanja Afganistancev in Iračanov, ker imajo »drugačno mnenje kot pripadniki zavojevalske zahodne ideologije«… Tu tudi ne gre za sodelovanje z morilci, kot »hoče cerkveni zahod«. Vsi vemo, da je vsaka vojna kruta in nepravična, toda če smo že v Natu, moramo žal enostavno marsikaj sprejeti, pa čeprav je še tako proti naši volji. Z golim sprenevedanjem in filozofiranjem problemov zagotovo ne bomo rešili, tudi s srdom do Katoliške cerkve ne. To, da ima ta smrtno kazen v svojem nauku, je natolcevanje, porojeno iz nepoznavanja problematike in še bolj iz sovraštva do nje. Sklicevati se na Biblijo in hkrati trditi, da je navedeno v njej, da je treba pobiti homoseksualce, prešuštnike, otroke, ki udarijo starše, in tako dalje… kaj je reči glede vsega tega? Na teološki fakulteti se predava tudi eksegeza, to je razlaganje besedil, konkretno Stare zaveze, v luči takratnega dojemanja življenja in njegove takratne miselnosti – svet današnjih bralcev Svetega pisma pa je kot z brega na breg v primerjavi s starozaveznim. V čem pa naj bi bil katoliški nauk protiustaven, in da ga Slovenija podpira in z njim »cerkvene smrtne kazni«? V čem naj bi bil ta nauk globoko v nasprotju s slovensko ustavo in človekovimi pravicami? Dalje omalovaževanje ustavnega sodišča, ki da je »blagoslovilo« vatikanski sporazum, da ne pozna nauka Katoliške cerkve, je poniževanje le-tega brez primere. Pa še, da je podpora ustavnega sodišča »cerkveni smrtni kazni« celo namerna? Tu ne morem mimo svetopisemskih besed iz Sirahove knjige (20,7) »homo sapiens tacebit usque ad tempus, lascivus autem et imprudens non servabunt tempus«, kar pomeni: moder človek bo do pravega trenutka molčal, bahač in bedak pa bosta pravi trenutek zapravila. Skratka: s sovraštvom do Katoliške cerkve in z nepoznavanjem eksegeze Svetega pisma ne moremo kar tako »uzakoniti« smrtne kazni, kakor očitno pričakuje gospod Vlado Began; on je na svojem področju lahko odličen strokovnjak, o čemer tudi ne dvomim, glede Biblije in Cerkve pa se je naravnost povedano pošteno blamiral. Kdor hoče ali more, naj razume. Ali ni sodelovanje med narodi in državami, med verstvi in podobno drugo ime za mir in pravičnost, ki ju danes potrebujemo morda bolj kot kdaj koli prej, če ne želimo uničiti vesolja v celoti? Bodoči svet ne pripada samo »ateističnemu vzhodu«, ampak tudi in nič manj »cerkvenemu zahodu«, če že hočemo uporabiti »staro« izrazno strukturo.

Nerad rečem, pa moram: pismo gospoda Vlada Begana zveni ne le proticerkveno in protislovensko, ampak tudi protievropsko, saj vendar Evropa izhaja iz krščanskih korenin. In da se povsem razumemo: nič proti drugovercem in nesomišljenikom, ampak proti sovražni naravnanosti do te ali one miselnosti oziroma institucije. In še, da ne bo nesporazumov: to, kar se je po svetu zgodilo 15. oktobra, je revolucija. Naj torej ne bo nesporazuma. Kje je potem nesporazum? Nesporazum je natanko tam, kjer ga ne bi smelo biti: na levici. Pričakovali bi, da se bo revolucije bala desnica – toda očitno se je precej bolj boji levica, pri čemer gre očitno za veliko prebujenje. Ali na to pa gospod Vlado Began nič ne pomisli?

Ivan Kepic

Objava: Dnevnik, 26.10.2011.

 

Demanti na pismo Slovenija podpira smrtno kazen

V članku z naslovom Slovenija podpira smrtno kazen, ki je bil 15. 11. 2011 objavljen na 6. strani Delove priloge Ona, pisec Vlado Began napačno in zlonamerno trdi, da je nauk Katoliške cerkve protiustaven, da Cerkev podpira smrtno kazen in krši človekove pravice ter da slovenska država Cerkvi za širjenje njenega nauka namenja kakšnih 20 milijonov evrov na leto.

V skladu z ustavno ureditvijo Republike Slovenije in skladu z mednarodno tqc domačo zakonodajo sta država in Katoliška cerkev vsaka v svoji ureditvi neodvisni in samostojni. V medsebojnih odnosih sta zavezani k polnemu spoštovanju omenjenega načela in k sodelovanju pri napredku človekove osebe in skupnega dobrega. Katoliška cerkev na Slovenskem deluje svobodno po kanonskem pravu in v skladu s pravnim redom Republike Slovenije. Pri svojem poslanstvu se zavzema za vrednoto življenja in ščiti človekovo dostojanstvo in njegove pravice. Sveti sedež, ki predstavlja vesoljno Cerkev, je podpisnik mednarodnih konvencij in drugih dokumentov o človekovih pravicah, v zadnjem času pa se je za človekove pravice in zaščito človeškega življenja še posebej zavzemal blaženi papež Janez Pavel 11 (1978-2005).

Kar zadeva vprašanje financiranja Katoliške cerkve, je potrebno poudariti, da se slednja praviloma in v večjem delu financira sama. Država ji ne zagotavlja financiranja katere od njene dejavnosti, pač pa jo zaradi njenega splošno koristnega pomena lahko gmotno podpira in na ta način spodbuja cenejšo zasebno oziroma civilnodružbeno iniciativo pri izvajanju vedno dražjih dejavnosti s področja socialne države. Pri finančni pomoči države Cerkvi je potrebno omeniti, da cerkvenopravne osebe v skladu z veljavno zakonodajo plačujejo predvidene davke in prispevke. Financiranje zasebnih šol ne pomeni dejanskega financiranja Cerkve kot take, temveč staršem omogoča izvrševanje temeljne, z mednarodnimi konvencijami priznane in ustavno zagotovljene pravice, da svojim otrokom zagotovijo takšno vzgojo in izobraževanje, ki je skladno z njihovim prepričanjem, zato je navajanje zneska, ki naj bi ga država namenila Cerkvi za njeno poslanstvo, zavajajoče in napačno. .

Dr. Andrej Saje,
tiskovni predstavnik SSK

 

Moj odgovor dr. Sajetu:

Predstavnik katoliške cerkve dr. Saje je v demantiju (ONA, 22.11.2011) na moj tekst Slovenija podpira smrtno kazen, ki je bil objavljen 15.11.2011 zapisal, da sem napačno in zlonamerno trdil, da je nauk katoliške cerkve (KC) protiustaven, da cerkev podpira smrtno kazen in da krši človekove pravice ter da daje država cerkvi za širjenje njenega nauka kakšnih 20 milijonov evrov letno.

Dr. Saje piše, da se cerkev zavzema za vrednoto življenja in ščiti človekovo dostojanstvo in njegove pravice. Katoliški nauk ne potrjuje njegovih besed. V bibliji npr. piše: »Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. (3 Mz 20,10) ali Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,15). Podobnih pozivov k ubijanju je v bibliji veliko. Kako je potrebno razložiti te pozive, je odgovoril sam katoliški bog, ko je rekel: »Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!« (5 Mz 13,1) Gre torej za dobesedno izvrševanje pozivov k ubijanju, zato so drugačne razlage teologov v nasprotju z besedami katoliškega boga. Biblija v celoti velja še danes, kar izhaja iz točk 121 in 123 Katekizma katoliške cerkve (KKC).Vsi verniki imajo dolžnost prizadevati si, da se bo božje oznanilo odrešenja vedno bolj širilo med vse ljudi vseh časov po vseh krajih zemlje, izhaja iz kan. 211 Zakonika cerkvenega prava.

Zaključek: biblijski pozivi k ubijanju veljajo še danes in to dobesedno, katoliški vernik pa jih je dolžan vedno in povsod izpolnjevati. KC torej ima smrtno kazen v svojem nauku, kar je v nasprotju s slovensko ustavo, ki pravi, da v Slovenji ni smrtne kazni (17. člen). Poleg tega pa cerkev podpira smrtno kazen, ki jo lahko izrekajo zakonite javne oblasti, kar izhaja iz točk 2266 in 2267 KKC. Katoliški nauk pa nasprotuje ne samo pravici do življenja, ki jo vsakomur jamči slovenska ustava, temveč tudi svobodi vesti iz 41. člena ustave, saj brez njihovega dovoljenja krsti otroke, ki tako prisilno postanejo verniki cerkve. Ko odrastejo, iz cerkve sploh ne morejo več izstopiti, saj KC celovitih izstopov ne dovoljuje. Gre za neverjetno kršitev človekovih pravic. Nauk katoliške cerkve je torej dokazljivo protiustaven.

Po podatkih Supervizorja dobiva katoliška cerkev in z njo povezane osebe (sateliti po mojem osnovnem tekstu), npr. župnije, škofije, razni zavodi, karitas, katoliška društva … vsako leto mnogo javnih sredstev. Nekaj prejemnikov (2003-2011): Slovenska škofovska konferenca: 1,2 milijona, Zavod sv. Stanislava: 25 milijonov, Zavod Antona Martina Slomška: 12,2, milijona, Zavod sv. Frančiška Šaleškega: 9,4 milijona, Nadškofija Maribor: 15 milijonov, Nadškofija Ljubljana: 7,4 milijona, Konferenca redovnih ustanov Slovenije: 4,2 milijona, Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj: 1,2 milijona … Če seštejemo vse prejemke cerkve in z njo povezanih oseb v letih 2003-2011 in to delimo s številom let, ki jih pokriva Supervizor, je mogoče reči, da je bilo iz javnih sredstev na kakršni koli pravni podlagi v povprečju izplačano kakšnih 20 milijonov evrov, mogoče še več. Podobno je bilo tudi pred letom 2003, saj je takrat cerkev dobila nazaj mnogo lastnine fevdalnega izvora, kar s takratnimi tekočimi izplačili iz javnih sredstev lahko da v povprečju podobno letno številko. Ker je bit cerkve in vseh njenih oseb širjenje in obramba vere, je popolnoma jasno, da moramo davkoplačevalci protiustavno financirati širjenje katoliške vere, tudi če je to skrito npr. pod imenom izobraževanje in vzgoja, saj ustavno načelo o ločitvi države in cerkve, po katerem mora biti država versko nevtralna, še vedno velja. Kako je država versko nevtralna, če financira dejavnost verske skupnosti?

Objava: Ona, 6.12.2011.

 

Gledati s srcem

Z zanimanjem sem prebrala vaš zapis Smrtna kazen – tretjič v Oni z dne 6. 12. 2011, v katerem nasprotujete pisanju dr. Sajeta. Precej ste se potrudili s citiranjem, a sem se zraven spraševala, zakaj kljub temu pripisujete katoliškemu nauku nekaj, kar zanj ne drži. Kdor je pozoren na drevesa, namreč lahko spregleda gozd. Krščanskih cerkva je veliko in vse se sklicujejo na Sv. pismo ali biblijo, a vsaka z nekega drugega zornega kota. Katoličani jo že poimenujemo drugače, kot ste jo vi. Tej knjigi namreč pravimo Sv. pismo. In Sv. pismo vsebuje tako Staro kot Novo zavezo. In katoličani dajemo večji poudarek Novi zavezi in Jezusovemu nauku kot pa Stari zavezi, iz katere ste navedli citate. Ena od desetih zapovedi je tudi: Ne ubijaj. Precej zanimivo je, da ste jo v zapisu izpustili, kljub temu da je navedena v Stari zavezi. To zapoved pa seveda dopolni tudi Jezusov nauk iz Nove zaveze: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Že v Sv. pismu samem je najti mnogo citatov, ki si sami med sabo nasprotujejo. In morda seje tudi zato razvilo toliko Cerkva in toliko različnih tolmačenj Sv. pisma. Morda tako tolmačenje, kot ga navajate, pripada kateri drugi Cerkvi, vsekakor pa ne Katoliški. Mali princ je dejal: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Nekako tako je z branjem Sv. pisma, če iščemo v njem dobro, bomo dobro našli. Če iščemo slabo, res je – bomo tudi slabo. Kot se žal mnogo slabega lahko dogaja tudi v Cerkvi. Vendar pa je na nas, na kaj bomo pozorni – na denarne zadeve, ki žal vse prevečkrat mečejo Cerkev v slabo luč in o katerih tudi pišete – ali na dobre stvari, kijih Cerkev ne samo uči, ampak tudi posreduje. Naj bo ta adventni predbožični čas miren,

Valentina Rozman, Ljubljana

 

Moj odgovor Valentini Rozman

Gledati s srcem – drugič

Ga. Valentina Rozman je v svojem odzivu (ONA, 13.12.2011) na moj zapis Smrtna kazen – tretjič (ONA, 6.12.2011) zapisala, da katoliškemu nauku pripisujem nekaj, kar zanj ne drži. Pravi, da katoličani dajejo večji poudarek novi zavezi in Jezusovemu nauku kot stari, iz katere sem citiral.

To je zelo vprašljivo. Po katoliškem nauku sta stara in nova zaveza celota, stara pripravlja novo, medtem ko nova dovršuje staro, obe pa sta resnični božji besedi (Katekizem katoliške cerkve, št. 140). V novi zavezi se je v primerjavi s staro cerkveno nasilje zelo povečalo, spomniti se je potrebno samo inkvizicije, križarskih vojn, pobojev poganov, judov in indijancev, genocida nad Srbi na Hrvaškem v drugi svetovni vojni in pokol Tutsijev v Ruandi v devetdesetih prejšnjega stoletja … Desetine milijonov ljudi je padlo zaradi cerkvenega nauka, mnogi od teh celo izrecno v imenu Jezusa, Kristusa. Ta je res rekel, da naj ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe, kot piše ga. Rozman. Če bi katoliki ravnali po tem Jezusovemu napotku ali pa po zapovedi Ne ubijaj, ali bi zaradi cerkve v novi zavezi tekli potoki krvi? In ti tečejo še sedaj, saj cerkev svojega nauka ni spremenila, še vedno namreč podpira razne vojne in diktatorske režime. Med drugim umirajo tudi milijarde živali, ker je cerkev proti njim, čeprav po drugi strani sama trdi, da so živali od Boga ustvarjena bitja.

Strinjam se, da je potrebno gledati s srcem. Vendar pa je ravno katoliška cerkev tista, ki tega ne dela. Ali je papež gledal s srcem, ko je podprl vojno v Iraku, zaradi katere je padlo sto tisoče ljudi. Ali katoliški lovec gleda na živali s srcem? Če bi, ali bi jo potem umoril? Ali katoliki, vključno s kleriki, gledajo s srcem na farmske živali, ki jih ob koncu njihovega življenja brutalno umorijo v klavnici? Če bi, bi bili vegani! Ali ni zapoved Ne ubijaj del pogleda s srcem? Ali cerkev gleda s srcem na poskusne živali, ki v laboratorijih grozljivo trpijo? Če bi, ne bi podpirala teh zverinskih poskusov? Ali so cerkvene pedofilske žrtve gledane s srcem? Ali pa je to pogled skozi zadovoljevanje spolnega nagona klerikov?

Očitno je, da se v novi zavezi dovršuje nasilje iz stare zaveze. Čeprav naj bi po Jezusovem nauku gledali s srcem, pa cerkev gleda preko puške, dobička, oblasti, bogastva … Srce je ne zanima. Mogoče s srcem gledajo nekateri katoliki, institucija ne. Dejstva in katoliški nauk to potrjujejo.

Objava: Ona, 27.12.2017.

 

Moj odgovor Ivanu Kepicu, ki pa ni bil objavljen

Slovenija (ne) podpira smrtno kazen

Na moj tekst Slovenija podpira smrtno kazen, ki je bil objavljen v Dnevnikovih pismih bralcev, se je odzval Ivan Kepic. V nadaljevanju odgovarjam na nekaj njegovih navedb.

G. Kepic pravi, da je navedba, da ima katoliška cerkev (KC) v svojem nauku smrtno kazen, natolcevanje in porojeno iz nepoznavanja problematike in še bolj iz sovraštva do nje. Kaj o vsem tem pravi nauk KC? V bibliji npr. piše: »Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. (3 Mz 20,10); Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13); Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,15).« Podobnih pozivov k ubijanju je v bibliji veliko. Kako je potrebno razložiti te pozive, je odgovoril sam katoliški bog, ko je rekel: »Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!« (5 Mz 13,1) Gre torej za dobesedno izvrševanje pozivov k ubijanju, zato so drugačne razlage teologov v nasprotju z besedami katoliškega boga. Ali ti biblijski pozivi k morjenju veljajo še danes? V Katekizmu katoliške cerkve (KKC) se glasi: »Stara zaveza je nepogrešljiv sestavni del Svetega pisma. Njene knjige so od Boga navdahnjene in ohranjajo trajno vrednost,97saj Stara zaveza ni bila nikoli preklicana.« in: »Kristjani spoštujejo Staro zavezo kot resnično božjo besedo. Cerkev je vedno odločno odklanjala misel o zavračanju Stare zaveze, kakor da bi z nastopom Nove zaveze postala neveljavna in nepotrebna (marcioniti).« (točki 121 in 123) Torej biblija s staro zavezo v polnosti velja tudi danes. Vsi verniki imajo dolžnost prizadevati si, da se bo božje oznanilo odrešenja vedno bolj širilo med vse ljudi vseh časov po vseh krajih zemlje, izhaja iz kan. 211 Zakonika cerkvenega prava.

Zaključek: biblijski pozivi k ubijanju veljajo še danes in to dobesedno, katoliški vernik pa jih je dolžan vedno in povsod izpolnjevati. KC torej ima smrtne kazni v svojem nauku, kar je v nasprotju s slovensko ustavo, ki pravi, da v Slovenji ni smrtne kazni. Poleg tega pa cerkev podpira smrtno kazen, ki jo lahko izrekajo zakonite javne oblasti, kar izhaja iz točk 2266 in 2267 KKC. Katoliški nauk pa nasprotuje ne samo pravici do življenja, ki jo vsakomur jamči slovenska ustava, temveč tudi svobodi vesti iz 41. člena ustave, saj brez njihovega dovoljenja krsti otroke, ki tako prisilno postanejo verniki cerkve. Ko odrastejo, iz cerkve sploh ne morejo več izstopiti, saj KC celovitih izstopov ne dovoljuje. Gre za neverjetno kršitev človekovih pravic.

G. Kepic navaja, da Evropa izhaja iz krščanskih korenin. Ta izhaja iz katoliških ali protestantskih korenin, iz krščanskih sploh ne more. Zakaj ne? Ker Jezus ni ubijal, mučil, preganjal drugače verujoče ali misleče …, kar je delala in še dela cerkev. Bil je pacifist in je živel po 10 božjih zapovedih. KC deluje proti njegovemu nauku, zato je jasno, da ne zastopa Boga Stvarnika, temveč nekoga drugega. Cerkvena zgodovina in nauk sta jasen dokaz za to. Nemški zgodovinar Deschner pravi, da na svetu ni organizacije, ki bi bila od antike do sedaj, še posebno v 20-tem stoletju, tako obremenjena z zločini, kot rimsko-katoliška cerkev.

G. Kepic meni, da moje pismo izhaja iz sovraštva do cerkve. Ta vsakogar, ki ne trobi v njej rog, označi za sovražnika cerkve; zanjo svoboda izražanja ne igra nobene vloge. Gre za znano taktiko: prvo označba sovražnik, nato odstranitev v smislu: »Cerkev ima (…) dolžnost, da kar najvestneje varuje zaklad božje vere neokrnjen in nedotaknjen (…). Zato mora z največjo skrbnostjo odstranjati in izločati vse tisto, kar utegne nasprotovati veri (…) – Zaradi tega ima Cerkev na temelju tiste oblasti, katero ji je zaupal njen božji ustanovitelj, (…) temveč tudi dolžnost, da ne le trpi, marveč da prepoveduje in obsoja katerekoli zmote, če tako zahtevata neokrnjenost vere in zveličanje duš.« (Vera cerkve, str. 203)