Veterinarska uprava RS
Parmova 53
1000 Ljubljana

Prijava suma kršitve ZZZiv v zvezi z ribami

Pooblastilo!
Izsek iz časopisa Večer!
30.8.2009

1. V dnevniku Večer je bil dne 25.8.2009 članek oz. tekst z naslovom Ribič se je zjokal nad mrtvim somom avtorja Franca Kramerja.

2. V omenjenem tekstu, katerega internetna verzija se prilaga, je bilo zapisano, da je ribič, katerega ime je navedeno v samem tekstu, ujel soma, ki naj bi bil star kakšnih 30 let ter velik 230 cm in težak 78 kilogramov. Dve uri je trajalo, da je ta ribič, ob pomoči še drugega ribiča, spravil soma v čoln. Ribič se je s somom želel slikati, nato pa bi ga izpustil, je tudi zapisano v omenjenem tekstu. Čez noč ga je pustil v mreži, zjutraj pa je bil som mrtev. Zadela naj bi ga kap, ker je bil lov zanj prevelik šok, so menili ribiči, ki so bili zraven. Več o celotni zadevi v priloženem izseku iz dnevnika Večer, ki se glede dejanskega stanja smatra kot del te prijave.

3. Menimo, da je podan sum, da je ribič, ki je ujel soma, kršil Zakon o zaščiti živali, kar obrazlagamo v nadaljevanju. Namreč tudi za ribe velja Zakon o zaščiti živali.

4. Nesporno je dokazano, da živali čutijo bolečino, to je dokazano tudi za ribe, ki občutijo tudi stres. V neki raziskavi Roslin Instituta Univerze v Edinburgu so odkrili, da imajo mavrične postrvi na glavi 58 receptorjev za bolečino. To pomeni, da ta riba na 58 mestih reagira na najmanj en bolečinski dejavnik. Ribe torej čutijo bolečino, imajo pa zelo malo možnosti, da to bolečino izrazijo. Nekateri zaradi tega mislijo, da ribe ne čutijo bolečin. Znanstveniki poročajo, da je odziv rib na bolečine tudi stres in zibajoče gibanje, ki je podobno gibanju ob stresu pri sesalcih. Ribe doživljajo bolečino podobno kot sesalci. Ribe se naučijo izogibati bolečinam kot ostale živali, kar pomeni, da je to dejanje zapomnjeno dejanje, ki se spreminja glede na okoliščine. Za ribe velja tudi to, da lahko trpijo zaradi strahu in slutnje pred fizično bolečino. Ribe so zakrulile, ko so dobile elektrošok, je bilo ugotovljeno v neki raziskavi, kasneje pa so pričele kruliti takoj, ko so zagledale elektrodo, torej so slutile trpljenje. Dr. Pereira iz Univerze v Oxfordu pravi, da so ribe zelo sposobne učenja in pomnjenja in posedujejo mnogo spretnosti, ki bi marsikoga presenetile. Ribe čutijo bolečine podobno kot psi, muce in druge živali, saj imajo tudi živčne prenašalce, kot so endorfini za lajšanje trpljenja. Ti obstajajo seveda samo zato, da lajšajo bolečine. Bolečinski sistem pri ribah je, gledano anatomsko, psihološko in biološko enak kot pri pticah in drugih živalih. Študenti biologije vedo, da imajo ribe živce in možgane, ki zaznavajo bolečine. Tudi kozice in jastogi čutijo bolečine. Ribe in seveda tudi drugi organizmi so torej živa bitja kot smo mi ljudje.

5. Dr. Hopkins iz Alabame pravi, da je bolečina, ki jo občuti riba na trnku, kot “vrtanje pri zobozdravniku v nezaščitena območja brez anestetika” (www.notfishing.net). Škotski raziskovalci so dokazali, da trnek povzroči ribam bolečino, ki je primerljiva z bolečino pri poškodbi očesa pri sesalcih. Dr. Michael Fox pravi, da bi moralo biti obnašanje rib dokaz za njihovo trpljenje, saj se borijo in si prizadevajo uiti, ko jih lovijo na trnek ali mrežo, s čimer jasno kažejo, da imajo voljo do preživetja.

6. Po 8. členu ZZZiv morajo biti živali, ki so bolne, poškodovane in onemogle takoj ustrezno oskrbljene. Dejstvo je, da je bil ujeti som po 2 urni borbi za življenje popolnoma onemogel, verjetno tudi poškodovan in bi zato moral biti takoj ustrezno oskrbljen. Kot je razvidno iz teksta v Večeru, temu ni bilo tako, som je celo umrl. To pa je v nasprotju z omenjenim zakonskim določilom in zato je podan tudi sum prekrška po v smislu 1. točke 46. člena ZZZiv.

7. Ribič se po ZZZiv lahko smatra za skrbnika oz. lastnika živali v času, ko ima v posesti ribo, zato zanj velja tudi 18. člen ZZZiv. Glede na to bi moral pravočasno zahtevati veterinarsko pomoč in oskrbo bolnega oz. poškodovanega soma, pravtako bi moral zahtevati ustrezno nego poškodovanega in onemoglega soma. Kot je razvidno iz teksta v Večeru, to ni bilo storjeno. Zato je podan tudi sum storitve prekrška po 12. točki 46. člena ZZZiv. Gre za podobno situacijo kot v prejšnji točki.

8. Pri bolečih posegih na vretenčarjih je obvezna anastezija, splošna anestezija pa je obvezna, če z lokalno anestezijo živali ni mogoče zanesljivo preprečiti bolečine. Vse to v principu velja tudi za ribe, saj te spadajo med vretenčarje. V ZZZiv (19. člen) je še določeno, da se šteje izvajanje bolečih posegov na živalih brez anestezije v nasprotju z ZZZiv, če je storjeno naklepno, kot mučenje živali. Kot izhaja iz 4. točke ribe čutijo bolečino in bi zato moral biti ulov s trnekom brezbolečinski, če pa brez bolečin ne gre, pa bi moral biti pod anestezijo. Gre namreč za boleč poseg na ribi, ki je vretenčar. Ker to ni bilo storjeno, vsaj iz teksta v Večeru to ni razvidno, je podan sum storitve prekrška po 5. točki 45. člena ZZZiv.

9. Po 8. alineji 15. člena ZZZiv je prepovedana uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali. Če je to storjeno, je podan sum storitve prekrška po 10. točki 46. člena ZZZiv. V konkretnem primeru je ribič pustil soma v mreži v vodi, da bi ga zjutraj slikal. Torej gre za uporabo živali za slikanje in ker je bil som onemogel in poškodovan, tako lahko namreč domnevamo glede na dvourni boj med njim in ribičem za življenje, je podan sum storitve prej omenjenega prekrška.

10. Četrti odst. 72. člena ustave RS določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Iz te ustavne določbe jasno izhaja, da mučenje živali ni dovoljeno, saj sicer ne bi bilo potrebno, da bi zakon urejal varstvo pred mučenjem. Po 4. členu Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv) je mučenje živali:
– vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju;
– nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.

11. Kot je razvidno iz članka v Večeru, je boj soma za njegovo življenje trajal 2 uri. V tem času je moral som trpeti hude bolečine, torej je dalj časa trpel, saj je imel v telesu zapičen trnek, s katerim ga je ribič vlekel k sebi oz. k čolnu. Ker je ribič vedel, da bo riba hudo in dalj časa trpela, če bo večja in bo vlečenje trajalo dalj časa, saj se vsako bitje bori za življenje in ob upoštevanju dejstva, da je lahko sklepal, da je ujel veliko ribo, ker je ni mogel takoj spraviti k čolnu in je zato tudi poklical drugega ribiča na pomoč, je ravnal naklepno, kar pomeni, da je podan tudi sum storitve kaznivega dejanja mučenje živali.

12. Dejstvo je tudi, da je som hudo trpel tudi potem, ko je bil ulovljen in dan v mrežo. Bil je poškodovan in onemogel. Na koncu je zaradi tega umrl, zadela naj bi ga kap, ko so to navedli nekateri ribiči. To bi bilo mogoče okvalificirati tudi kot surovo ravnanje z živaljo ali povzročanje nepotrebnega trpljenja, zaradi česar je podan tudi sum storitve kaznivega dejanja mučenja živali po Kazenskem zakoniku (342. člen).

13. Lastnik neke restavracije v Rimu je bil kaznovan s približno 700 evri, ker je imel v izložbi razstavljene žive jastoge, ki so bili v ledu (Novice SiOL.net, 3.5.2006). Sodišče je namreč presodilo, da je izpostavljanje jastoga v ledu huda oblika mučenja, saj se ta v tem okolju počasi duši.

14. Iz prejšnje točke je jasno razvidno, da je mogoče, glede na ustroj telesa vodnih živali, mučiti tudi te živali in da je to kaznivo v Italiji. Seveda pa je to kaznivo tudi v Sloveniji.

15. Na podlagi navedenega vas pozivamo, da sprovedete ustrezne postopke ter nas o svojih ukrepih in ugotovitvah seznanite. Če je podan sum storitve kaznivega dejanja, pa predlagamo, da vložite še ustrezno kazensko ovadbo.

Hvala in lep pozdrav!

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice