Ministrstvo za okolje in prostor
Direktorat za okolje
Dunajska c. 48
1000 Ljubljana

31.7.2005

Zadeva: pripombe in predlogi v zvezi z Uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah

Spoštovani!

Zastopam Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice. Pooblastilo prilagam.

Društvo, ki je Ministrstvu za okolje in prostor znano, se bori za boljši položaj živali. Društvo si prizadeva za uveljavljanje pravic živali v Ustavi Republike Slovenije in predpisih ter v praksi tako, da bi lahko živali živele življenje, ki je primerno njihovi vrsti, svobodno in v miru ter brez strahu, da jih bo kdo preganjal, mučil ali ubil.

Na spletni strani Vlade RS je vabilo k oddaji pripomb in predlogov na osnutek Uredbe o spremembi in dopolnitvi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Pripombe in predlogi naj bi se posredovali do 5.8.2005.

Kot varuh pravic živali, ki delujem po pooblastilu društva, dajem v zvezi z omenjeno uredbo naslednje pripombe in predloge:

1. Varstvo prosto živečih živalskih vrst ureja Zakon o ohranjanju narave, na njegovi podlagi sprejeta Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (uredba), oboje pa mora biti v obravnavanem primeru v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.

2. Kot že navedeno, mora biti uredba v skladu s citirano direktivo, kar velja tudi za morebitne spremembe in dopolnitve. Pri pregledu predlaganih sprememb oz. dopolnitev, pa je razvidno, da le-te v glavnem niso v skladu z direktivo, kar bo opredeljeno v nadaljevanju.

3. V 2. členu sprememb oz. dopolnitve uredbe je določeno, da je možen selektiven in omejen odvzem velikih zveri iz narave z namenom zagotavljanja sožitja s človekom. Ta razlog odvzema iz narave direktiva ne pozna in zato ta razlog tudi ne more biti del uredbe, saj bi s tem uredba razširila razloge oz. primere, ko je glede na direktivo oz. njene razloge mogoč odvzem velikih zveri iz narave. Sprejem uredbe s spornim razlogom odvzema, predvsem odstrela, torej poboja velikih zveri, bi pomenil, da je uredba v nasprotju z direktivo, kar pomeni kršitev evropskega pravnega reda, ki zavezuje tudi slovenske državne organe. Sklicevanje na e) točko 16. člena direktive ni ustrezno in ta točka ne predstavlja prave pravne podlage, saj ne govori o namenu zagotavljanja sožitja velikih zveri s človekom. Po drugi strani pa ni jasno, kako se lahko doseže sožitje med človekom in velikimi zvermi s pobijanjem le-teh. To ni nobeno sožitje, gre za navadno nasilje, nasilje, ki ga izvaja človek do šibkejših živih bitij. Kako se lahko doseže sožitje, če se npr. pobija mladiče?

4. Ne glede na prejšnjo točko pa velja, če bi se ugotovilo, da je ta točka kljub vsemu pravilna pravna podlaga za spremembe oz. dopolnitve uredbe, pa točka e) 16. člena direktive govori o strogo nadzorovanih pogojih, ki morajo biti v tem primeru zagotovljeni. Ti pogoji morajo biti zato del uredbe, saj je uredba tisti pravni akt, ki, poleg zakona oz. direktive, v celoti ureja predmetno področje, posebej zaradi tega, ker mora Slovenija v skladu z 12. členim direktive vzpostaviti sistem strogega varstva živalskih vrst, ki so predmet direktive oz. v tem primeru velikih zveri. Zato je nezakonito, da bi bilo to tako ali drugače določeno v nižjem pravnem aktu, npr. pravilniku, ki bi ga izdal minister, če se smatra, da je pravilnik iz 3. člena sprememb oz. dopolnitev tisti akt, ki določa strogo nadzorovane pogoje za odvzem iz narave v smislu obravnavanega, posebej zaradi tega, ker uredba določa, da se varstveni režim določa v njej oz., kar je zelo pomembno, Zakon o ohranjanju narave (81. člen) zahteva, da se problematika varstva živalskih vrst uredi z uredbo vlade, kar pomeni, da se v materiji pravnega varstva prosto živečih živalskih vrst varstvo ne more urejati s pravilnikom ministra. Sicer pa po pregledu določbe, ki govori o pravilniku, če bi bil ta dopusten, je mogoče reči, da ta nima ne duha ne sluha o strogih nadzorovanih pogojih odvzema, kar zahteva člen 16 direktive. Direktivo torej lahko natančneje razdela samo uredba slov. pravnega sistema, nikakor pa ne pravilnik ministra.

5. V Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. list RS, št. 46/04…) je v prvem členu (3. odst.) določeno, ta uredba prenaša določbe členov 1, 3, 4…16 direktive in to v pravni sistem Slovenije, kar sicer izrecno ni navedeno. To pa pomeni, da so določbe 16. člena direktive že vnešene v uredbo in zato je nerazumljivo, da se spremembe in dopolnitve uredbe sklicujejo na e) 16. člena direktive, saj je ta že zajeta v uredbi oz. pravnem sistemu Slovenije. Torej v obstoječi uredbi so že vsebovani vsi razlogi za odvzem velikih zveri iz narave v smislu 1. odstavka 16. člena direktive, kar tudi pomeni, da novih razlogov za odvzem iz narave oz. pobijanje velikih zveri enostavno ni. Vsa odstopanja od strogega varstva ogroženih živalskih vrst so že zajeta v 7. členu uredbe in zato bi sprejetje dopolnitve 7. člena uredbe pomenilo nezakonist in nezakonito ogrožanje velikih zveri, saj bi pomenilo odvzem velikih zveri iz narave iz razloga, ki ga direktiva ne dopušča.

6. V obrazložitvi je zapisano, da predlagana ureditev zagotavlja večjo racionalnost in preglednost selektivnega in omejenega odvzema velikih zveri z narave v omejenem številu z namenom zagotavljanja sožitja s človekom. Navedena dikcija pomeni, da se odvzemi velikih zveri iz narave z namenom zagotavljanja sožitja s človekom že izvajajo. To pa pomeni, da se vršijo odstreli velikih zveri v nasprotju z uredbo in direktivo. To pa tudi pomeni, da se v Sloveniji nezakonito pobijajo živa bitja.

7. Ker se odvzem velikih zveri iz narave, predvsem rjavih medvedov, z namenom zagotavljanja sožitja s človekom že izvaja, čeprav za to ni pravne podlage, kajti ta razlog ne poznata niti uredba niti direktiva, še manj pa Zakon o ohranjanju narave, se mogoče želi s temi spremembami za nazaj legalizirati nezakoniti poboj rjavih medvedov, ki se je mogoče izvedel v nekaterih primerih v Sloveniji, za naprej pa omogočiti neovirano pobijanje nedolžnih živih bitij, prodajanje njihove teles v obliki divjačine in mogoče tudi trofej. Znano je, da je bilo v letošnjem letu pobitih že okoli 30 rjavih medvedov, nekaj od njih je mladičev. Ni točno znano, koliko od njih je bilo pobitih zaradi zagotavljanja sožitja s človekom, po nekaterih podatkih mogoče polovico.

8. Po direktivi oz. uredbi je vspostavljen sistem dovoljenj za posege v ogroženo živalsko vrsto. Dovoljenje se izdaja na podlagi uredbe, ki določa vse potrebno za izdajo. Po predlagani spremembi oz. dopolnitvi pa bi se del materije, ki bi se sicer ugotovila z odločbo, ugotovila s pravilnikom ministra. To pa je nezakonito, sicer tudi že iz razlogov, ki so bili predhodno navedeni, saj se obseg odvzema oz. odstrela ne more določiti v pravilniku za določeno časovno obdobje v naprej, saj je potrebno za vsak odvzem konkretno ugotavljati ali ni druge možnosti kot odvzem iz narave in da ta odvzem negativno ne vpliva na ugodno stanje vrste. To je jasno izhaja iz 1. odstavka 7. člena uredbe. Če bo sprejeta ta rešitev v uredbo, bo to pomenilo, da država ne misli resno z uredbo glede velikih zveri in da bo vnaprej, mogoče za eno leto določila število npr. rjavih medvedov, ki se jih bo lahko pobilo, ne glede na to, ali obstaja kakšna druga možnost in kako vpliva na ugodno stanje vrste. Ali se želi s sprejemom pravilnika želi preprečiti pritožbe civilne družbe zoper izdana dovoljenja za odvzem iz narave, kajti po novem, torej, če bi bil sprejet pravilnik, bi odločba vsebovala nebistvene stvari, saj bi bilo že vse bistveno prej določeno. Zoper pravilnik pa ni mogoča pritožba, torej zoper obseg odstrela rjavih medvedov ne bi bila več mogoča pritožba, temveč samo ustavni spor, ki pa lahko traja leta in leta, med tem pa lahko izgine celotna medvedja populacija. Zato se postavi vprašanje, ali se ne želi na ta način želi izigrati direktive, Zakona o ohranjanju narave, predvsem pa rjave medvede, ki se jih bo še naprej pobijalo, kot se jih sedaj. Seveda bo sistem dovoljenj postal nesmiseln in bo direktiva tudi v tem pogledu izigrana, saj bo dovoljenje v bistvu določalo samo to, kateri lovci bodo izvršili pokol živali, izostalo pa bo vse bistveno, ugotavljanje ugodnega stanja vrste in dejstva, da ni druge možnosti kot odvzem.

9. Ali se želi s predlaganimi spremembami oz. dopolnitvami še naprej, tudi iz komercialnih razlogov, še bolj “trdno” dovoljevati pobijanje predvsem rjavih medvedov, ki prinašajo loviščem, tako tudi državnim, lep prihodek, saj se predlagane spremembe nanašajo samo na velike zveri, ne pa na ostale zavarovane živalske vrste. Sistem dovoljenj z možnostjo pritožbe verjetno ni všeč lovcem niti tistim, ki so jim blizu, verjetno pa tudi ne Zavodu za gozdove RS, ki se kot državna organizacija bavi s prodajo divjačine in lovom divjadi, mogoče tudi velikih zveri, kar pa je popolnoma nesprejemljivo, saj se na ta način naravno bogastvo ne ohranja, temveč zmanjšuje – ustavna dolžnost države in njenih takšnih ali drugačnih organov in organizacij pa je, da skrbi za ohranjanje in celo da sama naravno bogastvo uničuje.

10. Na podlagi navedenega se predlaga, da se spremembe in dopolnitve v izpodbijanem smislu ne sprejmejo oz. se vladi s strani ministrstva ne predlagajo sporne spremembe in dopolnitve. Predlagane spremembe oz. dopolnitve društvo zavrača in meni, da so za družbo, predvsem pa za sožitje človeka z medvedom, škodljive. Obstaja strategija upravljanja z rjavim medvedom in tam so kot bistveni elementi navedeni ukrepi, kako se lahko doseže oz. gradi sožitje med medvedom in človekom brez odstrela. Že dolgo je tudi znano, da nasilje povzroča samo nasilje in jasno je, da je pobijanje velikih zveri veliko nasilje, ki zelo škodi razvoju Slovenije in na veliko krši ustavo, saj nasilje nad živalmi ne more ustvarjati možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Ubijanje živih bitij ne more v nobenem primeru biti del kulture v Sloveniji, nasprotno, ubijanje živih bitij vodi Slovenijo v brezno propada, pri čemer seveda ni za odveč omeniti, da je po ustavi prepovedano vsakršno spodbujanje k nasilju. Dovoljenje odstrela velikih zveri pa je nesporno spodbujanje nasilja.

11. Prosim, da mi sporočite, kaj ste ukrenili na podlagi tega pisanja, saj ga je potrebno smatrati tudi kot pobudo v smislu 45. člena ustave.

12. O omenjeni problematiki bosta po potrebni obveščeni tako Vlada Republike Slovenije kot tudi Evropska skupnost ali pa drugi relevantni dejavniki.

Lep pozdrav.