Upravna enota Nova Gorica
Oddelek za upravne notranje zadeve
Trg Edvarda Kardelja 1
5102 Nova Gorica

Zadeva: oslovske dirke – mušje dirke

Spoštovani!

Zastopam Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva (v nadaljevanju: društvo). Pooblastilo prilagam.

Kot izhaja iz internetne strani http://www.drustvo-levpa.si/Aktualno.php, naj bi bile 6.8.2006 v Levpi nad Kanalom oslovske dirke, organizator prireditve pa naj bi bilo Športno kulturno, turistično društvo Levpa, Seniški breg 22, 5213 Kanal. Organizator prireditve obvešča javnost o priredtvi z naslednjim sporočilom:

“V nedeljo, 6. avgusta 2005, na praznik Marije Snežne, ki je zaščitnica nadavške cerkve, bomo ob 15.00 uri priredili tradicionalne in vedno atraktivne “mušje dirke”, na tekmovalni stezi pa se bodo ponovno preizkusile ťznane osebnostiŤ. Za obiskovalce prireditve bomo pripravili družabne igre, aktiv podeželskih žena bo poskrbel za razstavo in prodajo domačega peciva, pripravili bomo bogat srečolov, v večernem času pa nas bodo zabavali Primorski fantje. Skratka, nedeljsko popoldne z obilico zabave, humorja ter glasbe.”

Društvo meni, da se bodo, glede na internetno obvestilo, oslovske dirke v resnici odvijale dne 6.8.2006. O prireditvi bo, tako domneva društvo, izdano dovoljenje za izvedbo javne prireditve in sicer uvodoma navedenemu društvu Levpa.

Društvu ni znano, ali že poteka postopek za pridobitev dovoljenja za izvedbo omenjene javne prireditve ali ne.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice zahteva, da se mu omogoči vstop v postopek izdaje dovoljenja za omenjeno prireditev, v kolikor že poteka postopek za izdajo tega dovoljenja. Če pa ta postopek še ne poteka, pa društvo zahteva vstop v ta postopek takoj, ko se bo začel. Društvo meni, da mu v tem postopku pripada status stranke oz. stranskega udeleženca in takšen status tudi zahteva.

Pravni interes društva je obrazložen v nadaljevanju.

1. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je registrirano pri Upravni enoti Šentjur pri Celju pod zaporedno številko 159. Zakoniti zastopnik društva je Stanko Valpatič (odločba UE Šentjur pri Celju z dne 17.9.2002). Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je prostovoljna in nepridobitna organizacija, ki se bori za boljši položaj živali. Namen in cilji društva so prizadevanja za zaščito živali, v okviru tega pa tudi skrb za uveljavljanje pravic živali v Ustavi Republike Slovenije in predpisih ter v praksi tako, da bi lahko živali živele življenje, ki je primerno njihovi vrsti, svobodno in v miru ter brez strahu, da jih bo kdo preganjal, mučil ali ubil. Namen in cilji društva so tudi prizadevanje za varstvo okolja in ohranjanje narave. (3. člen statuta društva). Namen in cilje društvo uresničuje z izvajanjem zlasti naslednjih nalog (4. člen statuta društva):
Namen in cilje društvo uresničuje z izvajanjem zlasti naslednjih nalog:
– prizadevanje za odpravo sedanjega stanja, ko človek uporablja živali za svoje potrebe
– prizadevanje za širitev zavesti o enosti človeka, živali, rastlin, mineralov prizadevanje za odpravo živinoreje, lova, poskusov na živalih, škodljivih transportov živali in vseh dejanj, ki škodujejo okolju in naravi oz. ju uničujejo
– prizadevanje za pravno priznanje pravic živali
– informiranje javnosti o slabem položaju živali in o tematiki s področja varstva okolja in ohranjanja narave
– informiranje javnosti o škodljivosti mesne in mlečne prehrane ter pozitivnih vidikih vegetarijanske, veganske in teranske prehrane
– prizadevanje za odpravo kakršnegakoli mučenja živali
– izobraževanje glede zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave
– prizadevanje za pravno varstvo živali, narave in okolja
– sodelovanje z drugimi organizacijami, ki delujejo na področju zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave
– izvajanje nacionalnih ali mednarodnih projektov oz. programov s področja zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave oz. sodelovanje pri njih
– promocijske aktivnosti s področja delovanja društva
– organiziranje strokovnih oz. drugih srečanj s področja zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave.

Društvo si prizadeva za zaščito živali, varstvo okolja in ohranjanja narave na vseh področjih družbenega življenja.

Društvo svoje naloge izvaja tudi z izdajanjem tiskanih stvari (knjige, brošure, letaki, plakati, časopis, kasete …), kar mora biti povezano z nameni in nalogami društva. Društvo si prizadeva za zaščito živali na vseh področjih družbenega življenja.

Prilaga se statut društva z odločbo z dne 18.4.2006.

2. V postopku, v katerega društvo zahteva vstop bodo predmet obravnave tudi živali oz. ravnanje z njimi.

3. V skladu z 2. členom Zakona o zaščiti živali – ZZZiv (Ur. list RS, št. 98/99, …) je zaščita živali v smislu navedenega zakona zakonska obveznost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti žival. Po 42. členu istega zakona morajo društva, ki delujejo na področju zaščite živali med drugim opozarjati na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali.
Navedeni zakonski določili določata zakonsko obveznost društva v smislu delovanja za zaščito živali. To pa pomeni, da mora društvo uporabiti vse pravne in druge pravno dopuščene možnosti za zaščito živali in to ne glede na to, ali gre za domače, hišne, prostoživeče ali druge živali. Ena izmed teh pravnih možnosti za zaščito živali pa je tudi sodelovanje v predmetnem upravnem postopku, v katerem se bo izdalo dovoljenje za javno prireditev, na kateri bodo nastopale tudi živali. V okviru sodelovanja v upravnem postopku v svojstvu stranke oz. stranskega udeleženca bo namreč društvo lahko izpolnilo svojo zakonsko dolžnost opozarjanja na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali, ker bo v neposrednem stiku z vsem, kar se bo tikalo živali in bo lahko kot stranka oz. stranski udeleženec v postopku takoj upozorilo na neko nepravilnost ali celo nezakonitost v zvezi z živalmi.

Potrebno je namreč tudi omeniti, da pri podobnih prireditvah, prireditev, kjer so dirke raznih živali, pa je v Sloveniji vsako leto kar nekaj, mnogokrat prihaja do mnogih ravnanj, ki so nasprotovala pravilnemu ravnanju s živalmi oz. so ta ravnanja celo prepovedana v smislu 15. člena ZZZiv. Kot je znano, mnogokrat prihaja pri teh dirkah do zbadanja, stiskanja in udarjanja živali, prihaja do preobremenjevanja in uporabe ustrahovanih živali, prav tako so bile živali mnogokrat fizično izkoriščane. Posebej grozljivo je bilo jahanje mnogih živalih, saj hrbtenica teh ni prilagojena takšnim naporom in bi lahko prišlo do hudih poškodb. Mnoge živali so ustrahovane, kar tudi pomeni trpljenje živali, saj povzročanje straha pomeni po ZZZiv trpljenje živali. Na vse te nepravilnosti in nezakonitosti, ki so bile na mnogih dirkah živali in je mogoče, da se bodo ponovile tudi na predmetnih dirkah, saj organizator oglaša prireditev z imenom oslovske dirke oz. mušje, bo društvo v predmetnem postopku takoj reagiralo, v kolikor se bodo tam nahajali indici, da bo do takšnih ravnanj v resnici prišlo. Sodelovanje društva kot stranke oz. stranskega udeleženca v predmetnem postopku bo društvu omogočilo, da dobi vse potrebne informacije v zvezi z nameravano prireditvijo in bo nato, v kolikor bo zaznati nepravilnosti in nezakonitosti glede živali, v okviru pravic, ki mu jih nudi status stranke oz. stranskega udeleženca reagiralo in z zakonitimi ukrepi zaščito živali. Sodelovanje v predmetnem postopku torej omogoča društvu aktivno delovanje za zaščito živali, torej ravno to, kar od njega zahteva ZZZiv. Sodelovanje kot stranka oz. stranski udeleženec v predmetnem postopku je torej pogoj, da lahko društvo sploh izpolni svojo zakonsko dolžnost varovanja oz. zaščite živali, ki bodo nastopale na sporni prireditvi. ZZZiv torej pooblašča društvo in v bistvu od njega zahteva, da sodeluje v predmetnem postopku oz. da vstopi v postopek.

Iz članka Nehumano oslovsko življenje, ki je bil objavljen v tedniku Mladina dne 13.8.2006 in se nahaja v nadaljevanju, je razvidno, da je prišlo do nekaterih dejanj, ki nasprotujejo določilom Zakona o zaščiti živali in so označene krepko (bold).

Poletje je vsekakor čas vaških veselic. Vaščani kar tekmujejo, kdo bo priredil bolj odmevno in zanimivo prireditev, od kmečkih iger do mušjih dirk. Domačini, ki so aktivni v krajevnih skupnostih ali turističnih društvih, si prizadevajo, da bi veselica kar najbolj uspela. Tudi aktivi kmečkih žena redno sodelujejo na teh prireditvah in prodajajo svoje domače dobrote, ki gredo v promet za med. Da ne pozabim bogatih srečelovov, ki so tudi obvezni repertoar teh veselic in so največkrat razprodani še pred koncem uradne prireditve. Tako je bilo tudi s prireditvijo v nedeljo, 7. avgusta, na mušjih dirkah v Levpi nad Kanalom. Bilo je več kot dva tisoč obiskovalcev, tako da si se težko prerinil do proge, kjer je bilo osrednje dogajanje, mušje tekmovanje. Osem oslov različnih velikosti in starosti je dobre tri ure po progi na hrbtih nosilo razne tekmovalce. Najprej so na progo dvakrat prišli odrasli, dvometrski mladci, ki so za pogum prej zvrnili kakšno pivce (ter osle priganjali spredaj s palico, zadaj z brco), nato otroci, nato ‘dame’. Za zaključek so imeli paradni nastop na oslih še tolsti pomembneži. Uboge tanke oslovske noge so se kar upogibale pod težo vipovskih tekmovalcev.

Najbolj nehuman del pa se je odvijal v ogradi za odrom, kjer so čakali osli med eno in drugo dirko. Vsakokrat ko so prišli v ogrado, jih je tam pričakala množica ljudi, ki so želeli pobožati ali se dotakniti oslov, nekateri mladci, ki niso tekmovali, so pokazali, da so del ekipe, in so jahali osle v ogradi, saj je bil njihov dan, otroci so s palicami udarjali po oslih – kljub temu da se osli niso mogli nikamor umakniti, ker ni bilo prostora, ter skakali po mladičkih, ki so bili še porasli s puhasto dlako. Odrasli, rahlo okajeni možje so na vsak način poskušali zajahati te utrujene osle. Tudi mladi starši so hoteli svojim lepim otrokom narediti veselje in so jih za vsako ceno posedali na hrbte oslov, ne glede na to, ali so bili osli šele mladiči, ali so se otroci smejali ali jokali. Spominska slika je bolj dragocena kot počutje oslov. Ko so med eno in drugo dirko prišli osli v ogrado, ni nihče poskrbel za živali, ki so se prestrašeno in zmedeno stiskale skupaj in se prižemale k mladičkoma. Namesto da bi jih nagradili, jih napojili z vodo ter osamili (no, enega so napojili kar s pivom), da se vsaj za nekaj minut otresejo glasne množice ob progi, so te živali vsi vlekli vsak v svojo smer.
Redkokatera kmetija ima še osla kot nujno pomoč pri kmečkih opravilih, ker so jih že zdavnaj nadomestili s traktorji. Kmečkim hlevom so bolj v okras ali pa za dodatna hribovska opravila. Danes res ni potrebno, da mučimo živali, če želimo zabavati ljudi. Na prireditvi ni bilo veterinarja, ki bi pregledal žival, ali je primerna za tekmovanje. En osel je bil star z oteklino na trebuhu, druga oslica z mladičkom, ki je iskal vime, da se pomiri, en je imel spraskan gobček, drugi hrbet … Ustrezne službe bi morale že pri izdaji dovoljenja za tako prireditev zahtevati tudi zdravstveno potrdilo živali in dovoljenje za nastop z živalmi. Nekdo bi moral biti tudi nenehno odgovoren za nadzor živali v boksu in zanje poskrbeti.
Ker kaže, da lahko osem oslov zvabi toliko ljudi na prireditev, predlagam, da bi prihodnje leto namesto oslov tekmovali vsi pomembni vaščani. Obiskovalci pa bi za vsak krog ježe na domačinu plačali po jurja. Zagotavljam vam, da bi bilo še več obiska, jaz bi plačala dve furi na udobnem županovem hrbtu.

Anastazija Sjomina

Gleda na nehumana in tudi nezakonita ravnanja z osli iz prireditve lansko leto, kot je to razvidno iz zgornjega članka, je mogoče tudi sklepati, da se bo letos to bolj ali manj ponovilo. Zato obstaja utemeljen sum, da bo tudi letos prišlo do ravnanj, ki so v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali oz. ki so po tem zakonu prepovedana.
Potrebno pa je navesti še naslednje:
Po 342. členu Kazenskega zakonika, ki govori o mučenju živali, je kaznovan z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev tisti, ki surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje.
Po 10. točki 5. člena Zakona o zaščiti živali se za trpljenje pri živalih štejejo bolečine, strah, poškodbe … ter prekomernega in nepotrebnega vznemirjanja, ki jih povzroči človek.
Glede na navedene zakonske določbe je mogoče zaključiti, da lahko pride na sporni prireditvi celo do kaznivega dejanja mučenja živali, saj pomeni npr. brcanje ali udarjanje živali surovo ravnanje z živalmi, torej mučenje živali, do česar lahko pride tudi zaradi npr. strahu, ki ga bodo doživljali osli ali ker bodo vznemirjeni, vse to pa je popolnoma nepotrebno, kajti človek se lahko zabava na bolj human način, kot pa da se naslanja nad trpljenjem nedolžnih živali.
Po 279. členu Zakona o splošnem upravnem postopku je nična tista upravna odločba, ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu. Obstaja torej celo možnost, da se dovoljenje za prireditev – za mušje dirke izreče za nično, ker bi lahko povzročilo kaznivo dejanje.

V obravnavanem primeru je torej izkazan pravni interes za sodelovanje v predmetnem postopku skozi zakonsko dolžnost društva za zaščito živali. Vstop v predmetni postopek je celo dolžnost društva, ker gre v tem primeru lahko za dejanja, ki bodo nasprotovala določbam Zakona o zaščiti živali in drugim predpisom in bodo v škodo živalim iz sporne prireditve, vsaj glede na dogodke iz preteklosti izhaja takšen sum.
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je že sodelovalo v podobnem postopku kot stranka in sicer v upravnem postopku za izdajo dovoljenja za izvajanje javne prireditve Kravji mimohod in konjski galop dne 21.8.2005 na Cvenkovem travniku v Gaberkah (dovoljenje UE Velenje z dne 16.8.2006, št. 215-118/2005). Sklep in dovoljenje se prilagata.

4. Pravni interes društva pa je podan tudi zaradi tega, ker predmetni postopek neposredno posega v njegov pravni interes oz. pravne koristi. Po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavno sodišče priznava pravni interes za vložitev pobude tistim združenjem, ki so bila ustanovljena z namenom zagotavljanja pravic in interesov tiste skupine oseb, ki se vanj povezujejo, izpodbijani predpis pa naj bi jim te pravice kratil. (glej odločbo št. U-I-86/94, U-I-75/96, U-I-31/96 in druge). To smiselno velja tudi v tem primeru. Interes članov društva oz. njihova osebna korist je namreč tudi ta, da živali, in s tem tudi osli, ki naj bi sodelovali na prireditvi v letu 2006, živijo primerno svoji vrsti, kar izhaja iz namenov, ciljev in nalog društva, razvidnih iz statuta, te cilje pa neposredno potrjuje tudi Zakon o zaščiti živali, ki v 1. členu jasno določa, da so ljudje, torej tudi člani društva oz. društvo kot tako, odgovorni za zaščito življenja, zdravja in dobrega počutja živali. V kolikor bodo dovoljene oslovske dirke, bo to neposredno poseglo v te interese oz. koristi, saj bodo dovoljene dirke oz. tekmovanje, kar pa je zaradi dejanj, ki so potrebna in jih mora storiti človek na živalih npr. na oslih, da dirkajo, protizakonito, ker so ta dejanja prepovedana. Gre npr. za zbadanje živali, stiskanje in udarjanje ter suvanje živali, gre za preobremenjenost živali in njihovo fizično izkoriščanje – to so ravnanja, ki so prepovedana po 15. členu Zakona o zaščiti živali. Navedeni interes oz. korist članov oz. društva (torej interes oz. korist, da živali živijo primerno svoji vrsti) je torej tudi pravno varovan v Zakonu o zaščiti živali.

5. V zvezi s pravnim interesom društva je potrebno še navesti, da je Ustavno sodišče dejansko priznalo društvu pravni interes za vložitev pobud za presojo ustavnosti predpisov, ki se tičejo živali, saj je vsebinsko obravnavalo njegovo pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o odvzemu velikih zveri iz narave za leto 2004 (Uradni list RS št. 14 z dne 13.2.2004), pa čeprav je pobudo s sklepom št. U-L-137/04-11 z dne 9.9.2004 zavrnilo (ni je zavrglo, razen v malem, nepomembnem delu). Tudi iz tega je razvidno, da društvo ima izkazan pravni interes za sodelovanje v predmetnem postopku, saj gre za vsebinsko enake postopke, postopke, kjer se poskuša ščititi živali pred nepravilnostmi in nezakonitostmi.

6. Društvo tako zahteva vstop v postopek izdaje dovoljenja za javno prireditev dne 6.8.2006, kjer bodo mušje dirke, ki jo bo organizirala stranka Športno kulturno, turistično društvo Levpa, prav tako zahteva, da se mu prizna status stranke oz. stranskega udeleženca in priznajo vse pravice, ki gredo stranki oz. stranskemu udeležencu.

Senovica, 31.7.2006

Lep pozdrav.