Mr. Nicolas Hanley
Environment Directorate-General
Nature and Biodiversity unit
BU-9 03/104, Beaulieu 9
European Commission
B-1049 Brussels, Belgium

POBUDNIK:
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice,
Ostrožno pri Ponikvi 26, SI-3232 Ponikva, Slovenija
ki ga zastopa Vladko Began, odvetnik iz Senovice

OBVESTILO O NEUPRAVIČENEM ODSTRELU RJAVIH MEDVEDOV V SLOVENIJI V LETU 2005 IN 2006 S POBUDO, DA SE PRENEHA Z ODSTRELOM

Vloga 1x
Pooblastilo 1x
Poslano priporočeno
Senovica, 28.2.2006

V vednost:
• Predsednik Republike Slovenije

1. Zastopam Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva, Slovenija. Pooblastilo prilagam.

2. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je registrirano pri Upravni enoti Šentjur pri Celju (Slovenija) pod zaporedno številko 159. Zakoniti zastopnik društva je Stanko Valpatič (odločba UE Šentjur pri Celju z dne 17.9.2002). Društvo je bilo ustanovljeno s ciljem prizadevanja za uveljavitev pravic živali v Ustavi Republike Slovenije in v praksi tako, da bi lahko živali živele življenje, ki je primerno njihovi vrsti, svobodno in v miru ter brez strahu, da jih bo kdo preganjal, mučil ali ubil (3. člen statuta društva). Namen in cilje društvo uresničuje z izvajanjem zlasti naslednjih nalog (4. člen statuta društva):
• prizadevanje za odpravo sedanjega stanja, ko človek uporablja živali za svoje potrebe
• prizadevanje za širitev zavesti o enosti človeka, živali in narave
• prizadevanje za odpravo živinoreje
• prizadevanje za pravno priznanje pravic živali
• prizadevanje za odpravo lova
• prizadevanje za odpravo poskusov na živalih
• informiranje javnosti o slabem položaju živali
• informiranje javnosti o škodljivosti mesne prehrane
• prizadevanje za odpravo kakršnegakoli mučenja živali
• izobraževanje glede zaščite živali.

3. Društvo se v okviru svojih nalog bori tudi za odpravo lova, saj meni, da ta ni potreben oz. je škodljiv in v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Društvo se bori tako za preživetje živalskih vrst kot tudi za preživetje posameznih pripadnikov teh vrst. Bori se tudi za tiste živalske vrste oz. njihove pripadnike, ki niso lovne vrste. Tu so mišljene tudi velike zveri: rjavi medved (Ursus arctos), volk in ris.

4. V letu 2005 je prišlo po mnenju pobudnika v Sloveniji do velikih protipravnih dejanj oz. kršitev v zvezi z odvzemom medvedov iz narave z odstrelom, do kršitev pa je prišlo tudi v letu 2006, ko je predviden pomor 100 rjavih medvedov. Pobudnik preko svojega pooblaščenca obvešča naslovni direktorat o kršitvah iz leta 2005 in o kršitvah v letu 2006 z namenom, da se prepreči neupravičen in protipraven pomor rjavih medvedov v letu 2006, za leto 2005 pa, da se odpravijo grobe kršitve predpisov, v kolikor je to še mogoče.

5. Omenjene velike zveri so v Sloveniji ogrožene in imajo zato tudi status zavarovanih prosto živečih vrst. Vlada Republike Slovenije je namreč z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, …) ta pa je bila izdana na podlagi Zakona o varstvu narave, zavarovala ogrožene prosto živeče živalske vrste, med njimi tudi velike zveri. Z isto uredbo je vlada prenesla v pravni red Slovenije tudi določbe nekaterih členov in prilog direktive Sveta 79/409/EGS in direktive Sveta 92/43/EGS, saj so velike zveri tudi mednarodno pravno zavarovane.

6. Čeprav so rjavi medvedi ogrožena vrsta in zato, kot že predhodno navedeno, zavarovani, pa medvede v Sloveniji na veliko pobijajo oz. streljajo. Tako je bilo v Sloveniji pobitih medvedov v letu 2005, z dovoljenjem države, okoli 100. Čeprav naj bi bilo v Sloveniji samo nekaj čez 200 medvedov (po podatkih iz štetja 2004), ocene številčnosti so sicer večje, vendar so to samo ocene, ki so jih naredili v glavnem lovci oz. Zavod za gozdove RS in ne resnično stanje, je država Slovenija ukazala oz. dopustila, da je bilo v letu 2005 pobitih okoli 25 % pripadnikov vrste rjavi medved. 25 % ogrožene vrste.

7. V Sloveniji se je avgusta 2005 končal projekt LIFE III – Ohranitev velikih zveri v Sloveniji – Faza I (Rjavi medved). Projekt je tekel približno 3 leta, saj se je začel septembra 2002. Namen projekta je bil prispevati k dolgoročni ohranitvi rjavega medveda v Sloveniji, posebna skrb pa je bila namenjena zagotavljanju pogojev za sobivanje medveda in človeka (revija Lovec, 12/2005). Pričakovati bi bilo, da bo ta projekt prinesel dobro rjavemu medvedu v Sloveniji, vendar pa je vprašanje, ali se je to res zgodilo? Kajti iz državne statistike je razvidno, da je bilo v koledarskih letih od 2002 do 2005, ko je tekel omenjeni projekt, iz narave odvzeto rekordno število medvedov. Kar 363 medvedov je bilo v tem času odvzetih iz narave, večina od njih je umrla nasilne, grozovite smrti s strani lovskih pušk.

8. Čeprav je v letih koledarskih letih 2002 do 2005, kot je bilo zgoraj navedeno, tekel projekt ohranjanja rjavega medveda v Sloveniji, je bilo v tem času pobitih največ medvedov, gledano primerjalno na prejšnja obdobja. Tako bi bilo mogoče reči, da omenjeni projekt medvedom ni prinesel nič dobrega, ni prinesel življenja, temveč več sto medvedom nič drugega kot smrt. Seveda to na vrsto, ki naj bi se s tem projektom varovala, ni moglo imeti pozitivnega vpliva.

9. V letu 2005 je zgoraj omenjeni minister izdal Pravilnik o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave (Uradni list Republike Slovenije, št. 87 z dne 30.9.2005, str. 8910). Ta pravilnik je bil izdan na podlagi novega 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (novi 7.a člen je bil dodan v osnovno uredbo s spremembami uredbe, objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 84 z dne 16.9.2005, str. 8752). S Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave (Uradni list Republike Slovenije, št. 17 z dne 17.2.2006) je Minister za okolje in prostor določil, da se v letu 2006 odstreli oz. odvzame iz narave 100 medvedov.

10. Ker sta po mnenju pobudnika prva dva akta iz prejšnje točke v nasprotju z ustavo oz. zakonom, je na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložil pobudo za presojo ustavnosti oz. zakonitosti obeh aktov. Ustavno sodišče je to pobudo zavrglo, saj je smatralo, da pobudnik nima pravnega interesa, kar je zelo čudno, saj je podobno pobudo pobudnika leto prej vsebinsko obravnavalo in tako dejansko priznalo pravni interes. Na žalost tudi Ustavno sodišče nima posluha za živali in je še vedno bolj ali manj locirano v idejah antropocentrizma.

11. V nadaljevanju je podanih nekaj bistvenih kršitev predpisov v zvezi z obema pravnima aktoma (povzeto po pobudi za presojo ustavnosti in zakonitosti obeh aktov):
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 84 z dne 16.9.2005):
• Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah vsebuje v 3. členu nov 7.a člen osnove uredbe. Ta med drugim določa način, pogoje in drugo glede odvzema živali iz narave. Določeno je, da se lahko odvzem opravi ne glede na določbe 7. člena osnovne uredbe. Iz 7. člena osnovne uredbe izhaja, da se lahko dovoli odvzem iz narave pod več pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni. Eden izmed njih je tudi to, da ni druge možnosti, torej, da je to edini možni ukrep za dosego dopustnega cilja (iz uredbe oz. direktive 92/43/EGS). S tem, ko je v 7.a členu določeno, da je možen odvzem živali ne glede na to, ali je možen še kakšen drugen ukrep za dosego istega cilja ali ne, je 7a. člen v nasprotju s 7. členom in 16. členom direktive Sveta 92/43/EGS, ki tudi določa, da je odstopanje od strogega varstva mogoče, ob upoštevanju še drugih pogojev, samo “če ni druge zadovoljive možnosti”. In 7. člen uredbe je odslikava 16. člena direktive. Zato je 7.a člen v nasprotju 16. členom direktive Sveta 92/43/EGS, kar pomeni, da je nezakonit, saj omogoča odvzem iz narave, ne da bi bilo potrebno upoštevati vse pogoje po omenjeni direktivi niti uredbi.
• V 7.a členu uredbe je tudi določeno, da lahko minister s predpisom določi obseg selektivnega in omejenega odvzema živali iz narave, ki se izvede z načrtovano usmrtitvijo oz. odstrelom. Takšna ureditev je v nasprotju z zakonom in sicer s 25. členom Zakona o ohranjanju narave (ZON-UPB2). Iz tega člena je namreč jasno razvidno, da lahko temeljijo posegi v ogrožene živalske vrste samo na podlagi izdanega dovoljenja, torej posamičnega pravnega akta, kot je to jasno določeno v 7. členu osnovne uredbe, in ne na podlagi splošnega akta, kar je predpis iz spornega 7.a člena. Zato ni mogoče posegati v populacijo ogroženih živalskih vrst po osnovni uredbi s predpisom, temveč samo z dovoljenjem. Tudi iz člena 14 direktive Sveta 92/43/EGS izhaja, da se izdajajo dovoljenja za odvzem živali iz narave in ni predpis (kot splošni akt) podlaga za odvzem. Zato je 7.a člen v nasprotju s 25. členom Zakona o ohranjanju narave (ZON-UPB2) in tako nezakonit (člen 153 Ustave RS).
• Sporni 7.a člen pa je v nasprotju tudi s 24. členom Zakona o ohranjanju narave (ZON-UPB2) in tako tudi v tem pogledu nezakonit. 24. člen določa, da vlada predpiše podrobnejši način varstva živalskih vrst, pri čemer uredi tudi ravnanja v zvezi z odvzemom živali iz narave. Zakon torej pooblašča vlado, da s svojim aktom predpiše podrobnejši način varstva ogroženih živalskih vrst in ta člen ne vsebuje pooblastila vladi, da bi lahko to prenesla na nižjo raven, na ministra. Celotno materijo mora tako urediti oz. določiti vlada, ministrstvo pa lahko preko svojih organov samo izda dovoljenje za poseg v populacijo, če so izpolnjeni pogoji. Ministrstvo tako v smislu 24. člena Zakona o ohranjanju narave ne more imeti nobenih pristojnosti, da bi na splošen način urejalo to tematiko. Vse uredi torej vlada z uredbo. Zato je sporni 7.a. člen nezakonit tudi s tega vidika. Po 74. členu Zakona o državni upravi lahko sicer minister izda pravilnik brez posebnega pooblastila, če oceni, da je izdaja pravilnika potrebna za namen izvrševanja zakonov in drugih predpisov, vendar pa to ne more storiti na področju, ki ga ureja višji pravni akt, v tem primeru že omenjena uredba.
• V 7. členu osnovne uredbe je v 4. odstavku določeno vse, kar je potrebno za odvzem živali iz narave. Materija odvzema iz narave (število, čas, način poročanja…) je tako v pravnem aktu (uredba) že določena oz. urejena. To pomeni, da te materije ni potrebno urejati drugje. Zato je nerazumljivo, da je v 7.a členu določeno, da se ta materija lahko ureja še s predpisom, torej še enkrat. V okviru dovoljenja (4. odst. 7. člena) je urejeno vse, kar je potrebno, izdaja predpisa o isti zadevi je zato nesmiselna, nelogična in nepotrebna. V tem primeru je kršeno temeljno načelo pravne države in sicer to, da se neka tematika ne ureja več, če je že urejena in ni preklicana, prav tako je kršeno načelo zakonitosti iz 153. člena ustave. Če sta istočasno o neki tematiki dva načina pravne ureditve tega (dovoljenje in predpis), se postavi vprašanje, zakaj je tako, saj je to nepotrebno, nelogično in nezakonito? Ali so mogoče zadaj špekulativni nameni? Pri splošnem predpisu ni mogoče pritožbe, mogoči so samo zamudni postopki pred ustavnim sodiščem, pa še pri teh se pojavi problem pravnega interesa.
Pravilnik o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave:
• Na podlagi spornega 7.a člena uredbe je Minister za okolje in prostor izdal Pravilnik o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave. Pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu 87 z dne 30.9.2005. Pravilnik določa obseg odstrela medvedov v obdobju od 1. oktobra 2005 do 31. decembra 2005, ki določen na 23 osebkov ter druge tehnične elemente, ki so potrebni za realizacijo odstrela medvedov.
• Po Konvenciji o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki jo je Slovenija ratificirala in zato velja tudi v njej (MKDIOZ – Uradni list, št. 62 z dne 6.7.2004), in sicer po 8. členu, bi moral biti predlog pravilnika v javni razpravi, gre namreč za zadevo, ki je pomembna za okolje, saj se odreja odstrel oz. poboj pripadnikov ogrožene živalske vrste, kar pomeni velik poseg v strukturo narave, tako da bi javnost imela možnost, da poda na pravilnik pripombe in predloge, pri čemer je dolžnost tistega, ki pravni akt sprejme, da čimbolj upošteva izid udeležbe javnosti. Ministrstvo oz. Minister za okolje in prostor, ki je sprejel ta pravilnik, tega ni naredil, vsaj po informacijah pobudnikov ne, in ni dal možnosti javnosti, da bi podala svoje predloge in pripombe. Tako je minister za okolje in prostor kršil zakon (MKDIOZ) oz. konvencijo. Zato je pravilnik nezakonit, saj je bilo kršeno ustavno načelo zakonitosti iz 153. člena ustave. Kršen pa je bil tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-UPB1) in sicer njegov 10. člen, ki določa, da mora vsak državni organ posredovati v svetovni splet tudi predloge predpisov, ki se nanašajo na njegovo delovno področje. Kot že navedeno, pa sporni pravilnik ni bil javno objavljen in tudi ni bil posredovan v svetovni splet.
• V prvem členu pravilnika je določeno, da je razlog izdaje tega akta oz. omejenega in selektivnega odvzema rjavih medvedov iz narave uravnavanje velikosti populacije z okoljem. Zato je čudno oz. nezakonito, da je v 3. odst. 3. člena določeno, da se lahko odvzame iz narave do največ 10% od strokovno ocenjenega števila vseh osebkov, živečih v osrednjem območju, če je populacija uravnotežena z okoljem. Torej, tukaj je dano dovoljenje za odstrel medvedov, čeprav je število medvedov uravnoteženo z okoljem, kar je v nasprotju s 1. členom pravilnika in tudi z novo 6. alinejo 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki dopušča odvzem iz narave samo v primeru uravnavanja velikosti populacije z okoljem in ne če je število uravnoteženo. Tudi 4. odst. 3. člena pravilnika je nezakonit, ker na splošno govori o odvzemu določenega števila osebkov iz narave v robnem območju in to kar do 30%, ne da bi bilo navedeno, da se to lahko stori samo, če je populacije neuravnovešena z okoljem. Tako je v robnem področju glede na pravilnik mogoč odstrel medvedov tudi, če je velikost populacije medvedov usklajena z okoljem. To pa je v nasprotju s 6. alinejo 7. člena uredbe. Tudi 1. odst. 7. člena pravilnika je nezakonit, saj določa pretežni del odstrela v področjih gostejše naseljenosti prebivalstva, moral pa bi tam, kjer je medvedja populacija neuravnotežena z okoljem, kot je to razlog po že omenjeni 6. alineji 7. člena uredbe. Kršeno je bilo torej načelo zakonitosti, saj so izpodbijane določbe pravilnika v nasprotju z uredbo, kot v hierarhiji pravnih aktov višjim aktom.
• Odvzem rjavega medveda iz narave je po 16. členu direktive Sveta 92/43/EGS mogoč samo v primeru, seveda če so izpolnjeni še drugi pogoji, če ni druge možnosti. O tej drugi možnosti v pravilniku sploh ni govora. Po ureditvi v pravilniku je mogoč odstrel medvedov v vsakem primeru, ne pa samo v primeru, če ni druge možnosti. To pa je v nasprotju z omenjeno direktivo in je zato pravilnik tudi v tem pogledu nezakonit in protiustaven (8. in 153. člen ustave). In druge možnosti vsekakor so.
• Kot navedeno v prejšnji točki, so tudi druge možnosti in te določa Strategija upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji. Strategija jasno določa ukrepe sožitja človeka z rjavim medvedom in med njimi so mnogi nenasilni, s katerimi bi se lahko v celoti doseglo to, kar se hoče sedaj doseči z odstrelom medvedov, ki je določen v spornem pravilniku. Ti ukrepi so: izvajanje preventivnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje ali omejevanje škode; omejevanje širjenja medveda na območja, kjer so pričakovani konflikti s človekom veliki; informiranje ljudi o biologiji in ekologiji medveda, o priporočenem ravnanju ob srečanjih z medvedom, o neposredni prisotnosti medveda; pravilno krmljenje, ki ne povzroča odvisnosti in navezanosti medveda na človeka in medveda odvrača od naselij; v primeru ogroženosti se zagotovi začasna prisotnost pooblaščene ekipe za spremljanje medvedov in takojšnje ukrepanje, če je to potrebno z odlovom medveda in preselitvijo na področja, kjer ni nevarnosti za ljudi; odpraviti vse možne dejavnike, ki medvede privabljajo k naseljem; pripraviti programe izobraževanja za učence osnovnih in srednjih šol; zagotovi se zaščita premoženja; izobražuje se kmete o življenjskih navadah medveda; obvešča se jih o neposredni prisotnosti medveda; o ravnanju v konfliktnih primerih; ureditev odlagališč odpadkov; prednost se daje govedoreji pri novem uvajanju paše; drobnico se pase nadzorovano; vspostavi se sistem subvencioniranja kmetijske dejavnosti, ki je z izvajanjem ukrepov prilagojena sobivanju z medvedom in drugo. Vse to mora biti v prvi vrsti sprovedeno, da se doseže glavni cilj upravljanja z medvedom, ki je sožitje človeka z rjavim medvedom, kot to izhaja iz strategije. In šele če to ne bi bilo uspešno, bi lahko bil odrejen, tako ali drugače, seveda glede na nekatere pravne predpise, odvzem medvedov iz narave oz. odstrel. Kajti odvzem medvedov iz narave je izjemen poseg v populacijo in je lahko tolikšen in takšen, da ne ogroža vrste ter sožitja človeka z medvedom, kot to jasno izhaja iz strategije. In pravilnik mora biti, po sicer tudi spornem 7.a členu osnovne uredbe, v skladu s strategijo upravljanja z rjavim medvedom. V obravnavanem primeru ni, saj iz pravilnika ni razvidno, da so bili prvo storjeni zgornji ukrepi, to pa so ukrepi za zaščito oz. dosego sožitja med človekom in medvedom. Pravilnik z odvzemom medvedov iz narave tako ogroža sožitje človeka z medvedom, saj hoče takoj odstreliti medvede, ne da bi sprva določil blažje ukrepe, ki so navedeni zgoraj. Potrebno bi bilo verjetno narediti, gledano vsebinsko in glede na nekatere pravne predpise, tako, kot je bilo to storjeno pri kormoranih: sprva se je določil ukrep plašenja teh ptic, če pa to ne bo uspešno, pa se je odredil odstrel določenega števila osebkov. Tega tukaj ni bilo, zato je izpodbijani pravilnik tudi v nasprotju s 7.a členom osnovne uredbe, ki določa, da mora biti predpis v skladu s strategijo, če je bila sprejeta, to pa pomeni, da je pravilnik nezakonit (153. člen ustave). Seveda je kršeno tudi načelo sorazmernosti (2. člen ustave), ki določa, da mora biti uporabljen sprva blažji ukrep in šele na to težji, če blažji ni učinkovit, za dosega ustavno dopustnega cilja. Seveda pa je posebno vprašanje ali gre pri poboju medvedov za ustavno dopusten cilj.
• Pravilnik pa je nezakonit tudi zaradi tega, ker določa to, kar se določi z dovoljenjem iz 4. odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Pravilnik tako posega v materijo, glede katere se mora izdati individualni pravni akt. O tej materiji se ne more izdati splošni akt, saj minister za okolje in prostor za kaj takega nima zakonske podlage, kar bi sicer moral imeti, saj mu 25. člen Zakona o ohranjanju narave daje pooblastilo samo za izdajanje dovoljenj, torej individualnih aktov, in ne splošnih (v obravnavanem primeru). Tudi po 24. členu omenjenega zakona minister nima pooblastila za izdajo pravilnika, saj mora to materijo urediti vlada s svojim splošnim aktom, minister pa izda samo individualno odločbo oz. dovoljenje, s katero realizira 7. oz. druge člene uredbe. Tudi iz 26. in 81. člena Zakona o ohranjanju narave jasno izhaja, da je vlada tista, ki uredi varstveni režim ogroženih in zato zavarovanih živalskih vrst ter ni minister pooblaščen, da bi izdajal splošni akt s tega področja. Zato je pravilnik v nasprotju tudi z omenjenimi določbami Zakona o ohranjanju narave in zato nezakonit. Kršena je ustava v 153. členu. Tudi v primeru kormoranov (2005) je bilo izdano dovoljenje, torej individualni pravni akt in ne splošni pravni akt v obliki nekega pravilnika. In kormorani in medvedi spadajo pod isto pravno podlago, oboji so ogrožena živalska vrsta in tudi zavarovana z istim predpisom.
• Posegi v populacijo mednarodno zavarovanih živalskih vrst so mogoči samo ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev oz. pogojev po ustrezni direktivi. Eden izmed teh pogojev je tudi ta, da poseg ne škoduje ugodnemu stanju vrste (26. člen ZON-UPB2). Zato mora pravilnik, ki konkretno določa število medvedov za odstrel, jasno izkazati, da poseg v populacijo rjavega medveda iz spornega pravilnika, ne bo škodil ugodnemu stanju te vrste. To pomeni, da morajo biti v pravilniku podani vsi podatki, ki dokazujejo, da bo ostala vrsta tudi po posegu v ugodnem stanju. Tako mora pravilnik izkazovati konkretne podatke o populacijski dinamiki za vrsto rjavega medveda o dolgoročnem ohranjanju kot vitalni sestavini ekosistema in vse drugo iz 2. odst. 26. člena Zakona o ohranjanju narave. V bistvu nič od tega konkretno ni v pravilniku, ki je zato zelo pomanjkljiv in ne vsebuje dokazov ali česa drugega, da poseg v rjave medvede ne bo škodil ugodnemu stanju vrste. Zato je pravilnik tudi v tem pogledu nezakonit (člen 153 ustave).
• V 5. členu ustave je med drugim zapisano, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva. Medvedi so kot živo bitje del naravnega bogastva in mora zato država poskrbeti za njihovo ohranitev. Z ubijanjem pa se naravno bogastvo ne ohranja, temveč zmanjšuje. Seveda velja to za vsakega posameznega medveda in ne za vrsto kot abstrakten pojem, saj vrsta kot taka ni del naravnega bogastva in gre samo za besedo, ki si jo je izmislil človek. Sporni pravilnik, ki bi moral ohranjati naravno bogastvo, naloga vseh državnih organov pa je, da delujejo po ustavi in jo spoštujejo, torej krši navedeno ustavno določbo, saj ne skrbi za ohranjanje rjavega medveda kot posameznega živega bitja in s tem dela naravnega bogastva, temveč število živali zmanjšuje in tako siromaši naravno bogastvo oz. ga zmanjšuje.
• V 5. členu ustave je med drugim še zapisano, da država ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Če država preko spornega pravilnika dopušča namerno pobijanje živali oz. ga celo ukazuje, to ne more voditi do skladnega civilizacijskega razvoja, kajti do takšnega razvoja lahko pride samo s pozitivnimi dejanji in ne sovraštvom, katerega posledica je pobijanje živih bitij. Vsak vnos sovraštva oz. pobijanja živih bitij v družbo ovira skladen civilizacijski razvoj Slovenije in vodi do destrukcije družbe. To je sedaj že vidno. Pobijanje živih bitij državi Sloveniji jemlje kredibilnost. Zato je izpodbijani pravilnik v nasprotju tudi s tem ustavnim določilom. V kulturo ne more spadati ubijanje živih bitij, torej niti ne ubijanje živali.
• 63. člen ustave med drugim določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To, da država v izpodbijanem pravilniku dovoli oz. ukaže pobiti večje število medvedov pomeni spodbujanje k nasilju, saj je pobijanje živali nasilje, kajti le-ti niso usmrčeni neboleče in brez sile, temveč so pobiti z okrutno silo oz. nasiljem. Pravilnik je tudi v tem pogledu protiustaven.
• 72. člen ustave med drugim določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Iz navedene ustavne določbe je razvidno, da ustava ne dovoljuje mučenja živali in to ne glede ali gre za domače ali prostoživeče živali. Po slovarju slov. knjižnega jezika pomeni mučenje povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje. Pri vsakem namernem uboju živali pride do mučenja, saj žival neizmerno trpi oz. je poškodovana, če uboj ni uspel in tudi pri tem neizmerno trpi. Po drugi strani pa se kot mučenje smatra tudi vsaka nepotrebna smrt živali. To načelo je sprejel tudi veljavni Zakon o zaščiti živali, ko v 4. členu določa, da je mučenje živali tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Ne glede na razlog usmrtitve ali uboja medvedov je poboj nepotreben, kajti:
• novejše raziskave ekologov so pokazale, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom uravnavanja populacijske rasti in zato človekovo uravnavanje populacije živali ni potrebno oz. je celo škodljivo
• obstaja Strategija upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji, ki vsebuje veliko število nenasilnih ukrepov, torej ukrepov, ki niso povezani s smrtjo medvedov, in ki bi lahko pripeljali do istega cilja, kot ga zasleduje sporni pravilnik, z blažjimi sredstvi se da doseči enak cilj, to je, da ni medved nevaren za ljudi in da ne povzroča škode, kar sta v glavnem dve bistveni zameri medvedom
• mesno prehrano lahko v celoti nadomesti rastlinska hrana, ki je po ocenah znanosti tudi bistveno bolj zdrava, za mesno prehrano pa je znano, da povzroča mnoge civilizacijske bolezni, to vse pa pomeni, da meso ni nujno potrebno za življenje ljudi.
Novejše raziskave ekologov kažejo, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom za reguliranje prirastka. Tako so pri slonih npr. ugotovili, da stopnje rasti ne določa lakota ali smrt, temveč fleksibilnost slonic ob pričetku spolne dozorelosti. Če preti prenaseljenost, se stopnja rasti zniža. Podobno so ugotovili tudi pri jelenih, kozorogih, losih in drugih velikih sesalcih. Ali kot navaja Bavarska gozdna uprava: parkljasta divjad razpolaga s prefinjeno regulacijo rojstev – če je živali preveč, srne rodijo manj mladičev, v kakšnem letu sploh nimajo mladičev, so pozneje spolno zrele in rodijo več moških kot ženskih mladičev. Nobena vrsta se ne razmnožuje brez mere in cilja. Tudi tam, kjer je v Evropi lov prepovedan, kot npr. v švicarskem kantonu Ženeva, do zdaj niso ugotovili prekomernega prirastka. V skoraj vseh deželah na svetu je lov v naravnih rezervatih prepovedan, kljub temu pa tam ne pride do naravnega neravnovesja. Primer imamo tudi v Sloveniji, kjer lova ni v delu Triglavskega narodnega parka. Narava bo sama poskrbela, da bo na življenjskem prostoru rjavega medveda toliko število osebkov, kolikor bo za tisti prostor primerno, potrebno ji je samo dati to možnost, sedaj je namreč nima. Tako je pravilnik v nasprotju tudi s 73. členom ustave in 4. členom Zakona o zaščiti živali.

12. Čeprav je vrsta rjavega medveda v Sloveniji zavarovana z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in z direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21.5.1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, kot že navedeno, je Republika Slovenija preko Ministra za okolje in prostor, kot tudi že navedeno, v letu 2006 dovolila oz. odredila poboj kar 100 rjavih medvedov in to s spremembo pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda iz narave (Uradni list Republike Slovenije, št. 17 z dne 17.2.2006).

13. Omenjena sprememba pravilnika iz prejšnje točke je po mnenju pobudnika nezakonita iz vseh razlogov, kot je nezakoniti osnovni pravilnik iz leta 2005, dodatno pa še iz naslednjih razlogov:
• Rjavi medved je zavarovana živalska vrsta, saj je ogrožen. Zavarovan je z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki jo je sprejela Vlada RS, varujejo pa ga tudi razni mednarodni dogovori in evropski predpisi, npr. Bernska konvencija, ki jo je ratificirala tudi Slovenija ali direktive EU. Ker je rjavi medved ogrožena živalska vrsta, so posegi vanjo strogo prepisani, kar velja tudi za pogoje posegov. Eden izmed pogojev je tudi, da noben odvzem iz narave ne sme škodovati ugodnemu stanju vrste. Planirani poboj 100 medvedov v letu 2006 bo vsekakor zelo škodoval vrsti, saj je medvedov samo okoli 230, kolikor jih naštejejo vsako leto. Domnevati je, da to velja tudi za leto 2005, ki je verjetno podlaga za planirano številko odstrela. Odstrel 100 medvedov je tako približno ena tretjina celotne populacije v Sloveniji, kar je nedopustno in zelo ogroža vrsto. Da se lahko poseže v neko vrsto in da to nima neugodnega vpliva nanjo, mora biti znana točna številka pripadnikov te vrste, kajti drugače ni mogoče ugotavljati vpliva odvzema oz. odstrela na stanje vrste. Zato ni mogoče operirati z ocenami, temveč z točnimi številkami oz. čim bolj točnimi. In to je pri medvedih možno. Zato je pravilnik v tem delu protizakonit.
• Lov lahko vršijo samo tiste organizacije, ki imajo koncesijo za to dejavnost. Tako je predvideno v Zakonu o divjadi in lovstvu. Znano je, da koncesije za lov lovskih družinam niso bile podeljene, čeprav bi že morale biti, prehodno obdobje, v katerem je bil mogoč lov brez koncesij, pa je že poteklo. Zato v Sloveniji lov, ki ga izvajajo lovske družine ni zakonit. Tudi v konkretnem primeru bo odvzem oz. odstrel medvedov šel tudi preko lovskih družin in to po pravilih, ki veljajo za lov, kar pomeni, da bodo pobili medvede tisti, ki za to sploh ne bodo imeli pravice, saj nimajo koncesije.
• Odvzem rjavega medveda iz narave je po 16. členu direktive Sveta 92/43/EGS mogoč samo v primeru, seveda če so izpolnjeni še drugi pogoji, če ni druge možnosti. O tej drugi možnosti v spremembah pravilnika sploh ni govora. Po ureditvi v spremembah pravilnika je mogoč odstrel medvedov v vsakem primeru, ne pa samo v primeru, če ni druge možnosti. To pa je v nasprotju z omenjeno direktivo in zato je sprememba pravilnika tudi v tem pogledu nezakonita in protiustavna (8. in 153. člen ustave). In druge možnosti vsekakor so in izhajajo iz že omenjene strategije upravljanja z rjavim medvedom in so že bile navedene.

14. Predvideni pomor rjavih medvedov v letu 2006 je tako po mnenju pobudnika nezakonit, posebej pa je kritično tudi to, da bo pomorjenih kar 20 % medvedov v Sloveniji, če se vzame spodnja meja ocenjenega števila medvedov v Sloveniji, če pa se vzame število preštetih medvedov pa nekaj manj kot 50 %, z izgubami iz drugih virov (pogin, povoženja…) pa bo številka odvzema mogoče celo več kot 50 % preštete populacije. Pri tem je zanimivo tudi to, da sta vsaj delno proti takšnemu odstrelu tudi največja strokovnjaka v Sloveniji za velike zveri in to dr. Miha Adamič in dr. Ivan Kos (časopis Dnevnik, 23.2.2006). Zelo čudno je, da se Minister za okolje in prostor, ki je izdal sporni pravilnik zanaša na strokovne ocene Zavoda za gozdove in ne na znanstvene izsledke univerzitetnih strokovnjakov. Očitno so lobiji lovcev oz. tistih, ki imajo od pomora medvedov, koristi zelo močni. Tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je bil proti tako visoki številki odstrela medvedov.

15. V Sloveniji se z živalmi na žalost še vedno postopka kot da te bile stroji, surovine ali podobno. Živalim še vedno niso priznane pravice, predvsem pravica do življenja in to do življenja primernega njihovi vrsti, da bi lahko tudi pravno, seveda preko svojega zastopnika, poskrbele za svoje življenje. Živalim še vedno ni v celoti priznan status živega bitja. Še vedno se z živalmi postopa z “levo roko”. To je zelo dobro vidno na primeru odvzema oz. odstrela medvedov v Sloveniji v letu 2005, ki bo tudi zaradi tega, da si naslov ustvari širšo sliko problematike medvedov v Sloveniji, opisan v naslednjih točkah.

16. Pri odstrelu medvedov v letu 2005 je v Sloveniji prišlo po mnenju pobudnika do mnogih kršitev predpisov, iz česar posledično sledi, da je bilo mnogo medvedov ubitih nezakonito ali pa vsaj neupravičeno. In te kršitve so izvršili v glavnem državni organi Republike Slovenije. Posebej je to kritično, ker je rjavi medved v okviru Evropske unije ogrožena živalska vrsta in zato zavarovana in ker je prišlo tudi do kršitev direktive Sveta 79/409/EGS in direktive Sveta 92/43/EGS oz. vsaj zadnje in ne samo do kršitve predpisov Republike Slovenije.

17. V nadaljevanju je podanih nekaj kršitev predpisov pri odvzemu iz narave rjavih medvedov.

18. Odvzem medvedov iz narave se je v letu 2005 izvajal po dovoljenjih, ki jih je izdajala Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). ARSO je v letu 2005 izdal več deset dovoljenj o odstrelu medvedov in sicer eno o rednem odvzemu in večje število o izrednem odvzemu iz narave. V nadaljevanju opisujem kršitve predpisov, ki so bile, po mnenju pobudnika, storjene pri izdaji omenjenih dovoljenj, o teh kršitvah je bila obveščena tudi Vlada Republike Slovenije in Upravna inšpekcija RS.

19. Agencija Republike Slovenije za okolje je z dovoljenjem z dne 31.3.2005, št. 35601 – 17/2005 med drugim dovolila, da se v letu 2005 odvzame iz narave do 67 osebkov rjavega medveda, pri čemer se odvzame iz narave do 40 rjavih medvedov z namenom omogočanja sožitja s človekom, tako da se vzdržuje populacijska gostota primerna danostim življenjskega prostora, ob upoštevanju rabe in dejavnosti človeka ter zahtev po ohranjanju vrste v ugodnem stanju. V dovoljenju je bila opredeljena tudi časovna dinamika odstrela in sicer se do 17 osebkov odvzame do 30.4.2005, do 23 osebkov pa v času od 1.10.2005 do 31.12.2005. Zoper navedeno dovoljenje sem v imenu društva vložil v zakonitem roku pritožbo, kar je naredilo še nekaj strank oz. oseb.

20. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je omenjeno dovoljenje nepričakovano po uradni dolžnosti po nadzorstveni pravici razveljavilo (odločba št. 356-08-2/2005 z dne 19.4.2005), razen v delu, ki se nanaša odstrel 17 medvedov iz narave v času do 30.4.2005 (1. alineja 2. točke I. odstavka odločbe), v nerazveljavljenem delu pa se je dovoljenje dopolnilo. Razlog razveljavitve je zelo zanimiv: MOP namreč v obrazložitvi navaja, da je z dovoljenjem odločeno v večjem obsegu o zadevah, ki so stvar splošnega akta in da je upravni organ prve stopnje tako odločal o zadevi, ki se ureja s splošnim aktom in ne odločbo, kar je v nasprotju z Zakonom o ohranjanju narave, zaradi česar je bil prekršen materialni zakon. Meni pa, da pa to ne velja za odvzem iz narave za 17 rjavih medvedov, saj gre pri tem za upravno zadevo oz. za odločanje o pravici, obveznosti ali koristi pravne osebe, torej o dovoljenju tem osebam. Pri vsem tem je skrajno čudno, da je ob istem dejanskem in pravnem stanju MOP razveljavil odstrel samo 23 medvedov v času od 1.10.2005 do 31.12.2005, ne pa tudi v mesecu aprilu 2005. ZAKAJ? Torej, čeprav so določila dovoljenja enaka za odstrel v aprilu kot v oktobru, novembru in decembru, gre po mnenju MOP-a enkrat za materijo, ki se ureja s splošnim aktom, enkrat pa za materijo, ki se ureja z dovoljenjem. Absurdno in pravno nesmiselno, ali gre mogoče za namerno kršitev predpisov s strani MOP-a. Ista zadeva se torej enkrat ureja s splošnim aktom, enkrat pa z individualnim aktom. Kaj stoji zadaj? Zakaj je MOP različno obravnaval dva popolnoma enaka primera, torej odstrel v aprilu 2005 in odstrel ob koncu leta 2005? Dve enaki situaciji, vendar popolnoma različni pravni rešitvi. Verjetno je potrebno iskati odgovor v vloženih pritožbah. Te namreč zadržijo izvršitev dovoljenja in glede na dinamiko reševanja pritožb na MOP-u bi bile te verjetno rešene po poteku leta 2005, ves čas pa bi reden odstrel stal. To pa nekaterim očitno ni bilo pogodu. Takšna odločitev MOP-a je nezakonita.

21. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 356-083/2005 z dne 21.4.2005 pritožbe oseb, navedenih v uvodu te odločbe, zoper dovoljenje o odvzemu, zavrglo in to iz razloga po 2. odst. 275. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, saj je bilo dovoljenje razveljavljeno po uradni dolžnosti po nadzorstveni pravici, še pred odstopom pritožb, kot vse to izhaja iz omenjene odločbe. Tudi tu se pojavi kopica vprašanj, saj gre za nekaj čudnih situacij. Odločba o zavrnitvi pritožb navaja, da je MOP razveljavil dovoljenje po uradni dolžnosti po nadzorstveni pravici, še pred odstopom pritožb, iz česar je za sklepati, da je bilo razveljavljeno celotno dovoljenje o odstrelu, kar pa ni resnično oz. je napačno, saj je bilo samo delno razveljavljeno. MOP je torej s tem, ko ni jasno navedel, da je razveljavljeno dovoljenje samo v enem delu, neresnično prikazal in spravil v zmoto mojo stranko, ki je tako mislila, da je bilo razveljavljeno celotno dovoljenje. To je pomembno tudi zaradi tega, ker bi društvo, če bi bilo v odločbi zapisano, da je razveljavljen samo del dovoljenja, kot je to v resnici bilo, verjetno sprožilo upravni spor, kar bi lahko v smislu pouka o pravnem sredstvu. Društvu je bilo tako z neresničnimi oz. zavajajočimi navedbami v bistvu odvzeta možnost sprožitve upravnega spora, saj je za resnično stanje izvedelo mnogo kasneje. Zakaj? Zakaj MOP v odločbo ni zapisal, da je dovoljenje razveljavljeno samo delno, delno pa ne? Zakaj se je “zlagal”? Kakšni interesi so ga pri tem vodili? Seveda je vse to nezakonito.

22. Vendar pa to še ni najhujše, kar je s to odločbo storil MOP. Ker je bilo dovoljenje za odstrel oz. odvzem medvedov iz narave razveljavljeno samo delno, bi moral v nerazveljavljenem delu obravnavati vložene pritožbe. Tega ni storil, temveč je pritožbe v celoti zavrgel. Tako je grobo kršil določila Zakona o upravnem postopku. MOP bi moral torej, glede na to, da ni v celoti razveljavil dovoljenja, vsebinsko obravnavati vsaj pritožbo moje stranke glede odstrela do 17 medvedov v aprilu 2005. Zakaj tega ni naredil? Zakaj je grobo, mogoče celo namerno, kršil pravila ZUP-a? Kakšni interesi so ga pri tem vodili? Seveda je z zavrženjem pritožb postal nerazveljavljeni del dovoljenja dokončen in izvršljiv in lov se je lahko začel, saj je bilo samo še nekaj dni do 1.5.2005, ko lova na medvede ne more več biti. In v roku nekaj dni je padlo pod streli lovcev, z nezakonitim blagoslovom države, več kot 10 medvedov. Seveda ni pozabiti, da bi obravnavanje pritožb zaustavilo lovske užitke, verjetno za celo leto 2005.

23. Čeprav naj bi dovoljenje o odstrelu medvedov za leto 2005 v nerazveljavljenem delu (odstrel 17 medvedov do 1.5.2005) dokončno in zato izvršljivo, pa temu sploh ni tako. Zoper dovoljenje je vložil v zakonitem pritožbenem roku (priporočeno dne 16.4.2005) pritožbo Lipej Jože. Čeprav je bila njegova pritožba pravočasna in vložena na pravi naslov (ARSO), še sedaj ni rešena in Lipej Jože še do tega trenutka ni dobil odločbe ali organa prve stopnje ali organa druge stopnje, da je njegova pritožba zavržena ali se zavrne ali se ji ugodi. Nič od tega ni dobil, čeprav je od vložitve pritožbe že skoraj eno leto. Po 224. členu ZUP-a postane odločba prve stopnje izvršljiva, ko se stranki vroči odločba organa druge stopnje, s katero se pritožba zavrne, ali sklep s katerim se pritožba zavrže. Ker Lipej Jožetu odločitev druge stopnje še ni bila vročena pomeni, da sporno dovoljenje (v nerazveljavljenem delu) sploh še ni dokončno niti izvršljivo. In več kot 10 medvedov je bilo ubitih na podlagi dovoljenja, ki še ni bilo izvršljivo. ZAKAJ? Gre za neverjetne stvari, saj je bilo očitno nezakonito pobito več kot 10 pripadnikov mednarodno zaščitene živalske vrste. Zakaj ARSO oz. MOP o vloženi pritožbi sploh nista odločala? Zakaj je ARSO sporočil Lovski zvezi Slovenije in Zavodu za gozdove, da je sporno dovoljenje v nerazveljavljenem delu izvršljivo, če to še sedaj ni?

24. Odstreli medvedov so se nadaljevali tudi po 1.5.2005, ko se je izčrpalo izvršljivo – neizvršljivo dovoljenje za odstrel. Čeprav bi moral biti za odstrel medvedov izdan pravilnik oz. splošni akt, kot to izhaja iz odločbe MOP-a št. 356-08-2/2005 z dne 19.4.2005, saj naj bi šlo za materijo, ki se ureja s splošnim aktom, kot je to razlagal MOP, pa je ARSO začel izdajati individualne odločbe oz. dovoljenja o izrednem odstrelu medvedov (izjemen odvzem iz narave). Tako je bilo od 1.5.2005 do konca oktobra 2005 izdanih še več kot 40 dovoljenj za izreden odstrel medvedov, na ta račun pa je bilo pomorjenih verjetno okoli 50 medvedov. Zakaj MOP ni po uradni dolžnosti po nadzorstveni pravici razveljavil dovoljenja za izreden odstrel, saj bi moral biti za odstrel izdan splošni akt, kot to izhaja iz njegove odločbe z dne 19.4.2005, kajti med rednim in izrednim odstrelom ni nobene bistvene razlike, tudi razlog je bolj ali manj podoben, kajti v obeh primerih se gre za odstrel medvedov, ker pridejo v bližino naselij (točka II priloge omenjenega pravilnika in razlogi po dovoljenjih). Tehnično zadeva poteka bolj ali manj enako. Zakaj torej ni interveniral? Zakaj ni izdal za vsak izredni odstrel oz. odvzem splošnega akta? Zakaj je dopuščal nezakonito pobijanje živali? Kaj stoji zadaj? Očitno gre za velike kršitve predpisov s strani MOP-a.

25. Vendar pa še ni konec zgodbe. Kratka analiza izdanih dovoljenj za izredni odstrel oz. izjemen odvzem iz narave pokaže, da je tudi v teh postopkih kar nekaj kršitev predpisov.
Nekaj najpogostejših kršitev:
• V postopku izdaje dovoljenj niso bila pridobljena pisna stališča Zavoda za ohranjanje narave, kar bi moralo biti storjeno v smislu 5. odst. 8. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Nerazumljivo je, da ARSO ni pridobil teh stališč, saj so obvezna v postopku, ne glede na razlog odstrela, tudi če gre za odstrel zaradi nevarnosti za ljudi oz. povzročanja škode, kajti uredba že predpostavlja omenjena razloga odvzema in jima ne namenja blažjih pogojev.
• Odločbe temeljijo v mnogočem na Strategiji upravljanja z rjavim medvedom, vendar pa to ni pravni akt, ki bi bil relevanten za izdajo dovoljenja, to mora namreč v celoti temeljiti na Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah.
• ARSO je v mnogih odločbah uporabil inštitut nujnih ukrepov v javnem interesu v smislu 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, pri čemer je izdajal tudi ustne odločbe v smislu 211. člena ZUP-a, s tem, da pritožbe ne zadržijo izvršitve, kar vse je oz. bi pomenilo, da gre za nekaj zelo nujnega in je potrebno izvršiti takoj. Vendar pa je iz dovoljenj razvidno, da je bil rok za izvršitev nekaterih dovoljenj tudi več mesecev (npr. 3 meseci po dovoljenju št. 35601 – 559/2005 z dne 23.8.2005, 2 meseca po dovoljenju št. 35601 – 584/2005 z dne 26.8.2005), kar dokazuje, da ni bilo nič nujnega, posebej še zaradi tega ne, ker je bila izvršitev odločbe zaupana lovcem in ne intervencijski skupini, ki bi morala ukrepati takoj, če je šlo za ogrožanje v smislu 144. člena ZUP-a. Po Strategiji upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji se namreč mora v primeru ogroženosti zagotoviti začasna prisotnost pooblaščene ekipe za spremljanje medveda in takojšnje ukrepanje, če je potrebno. V primeru ogroženosti se odvzem iz narave torej ne more dovoliti nobeni lovski družini, temveč je to stvar intervencijske skupine v smislu strategije, ta pa je po mnenju ARSO tisti akt, ki je podlaga za odvzem iz narave.
• V mnogih primerih (npr. dovoljenje št. 35601-1124/2005) je ARSO zapisal, da obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, ker se je medved dalj časa zadrževal v neposredni bližini človekovih bivališč, kar je razlog za uporabo 144. člena ZUP-a, iz mnenja Zavoda za gozdove pa izhaja, kot se to navaja v dovoljenju, da je bil večkrat opažen v naselju v naselju ali njegovi neposredni bližini. Verjetno ni odveč navesti, da gre za dve različni dejanski situaciji, da niti dejansko niti pravno ne obstaja razlog za uporabo določb o nujnih ukrepih. Seveda je jasno, zakaj je uporabljen 144. člen in z njim povezani členi ZUP-a: da vložena pritožba ne zadrži izvršitve. Jasno je potrebno zapisati: sla po ubijanju medvedov si je podredila celo pravno državo.
• V nekaterih primerih (npr. dovoljenje št. 35601 – 651/2005 z dne 19.9.2005) je bila izdana ustna odločba preden je ARSO dobil strokovno mnenje Zavoda za gozdove, zaradi česar je bila kršena že omenjena Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (8. člen). ARSO je npr. izdal ustno odločbo 1.9.2005, strokovno mnenje pa je prejel 16.9.2005, kar bi lahko kazalo na to, da gre za odločanje “na pamet”, brez strokovnih podlag. Podobno se je zgodilo v dovoljenju št. 35601 – 649/2005 z dne 19.9.2005.
• Dejansko stanje v mnogih dovoljenjih je zelo skopo in splošno opisano ter ne vzdrži presoje po ZUP-u. Tako je v mnogih primerih zapisano samo, da se na nekem območju pojavlja medved, ki se neboječe obnaša oz. da se je večkrat pojavil v neposredni bližini naselij ali v naselju (npr. odločba št. 35601-1188/2005). In to je razlog, da se ubije živo bitje. Že po strategiji upravljanja z rjavim medvedom je odstrel možen samo, če medved neposredno ogrozi človeka, to je če se dalj časa zadržuje v neposredni bližini človekovih bivališč. Vsakemu laiku je jasno, da je bistvena razlika, kaj je napisal ARSO in kaj govori strategija. Na kratko rečeno, strategija ne pozna razloga odstrela, kot ga navaja ARSO. Skrajno žalostno je, da državni organ z “levo roko” rešuje zadeve, ko gre za živali. Vse kršitve slej ko prej pridejo na dan, ne glede na to, ali so storjene do ljudi ali do živali. Življenje živih bitij mora biti v principu enako varovano, ne glede na to, ali se gre za ljudi ali druga živa bitja.
• Po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah je mogoč odvzem iz narave z odstrelom ali pa usmrtitev samo v primeru, če ni druge možnosti in če to ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije medvedov in ob izpolnjevanju še drugih pogojev. V dovoljenjih sploh ni konkretno navedeno, ali je bila poskušana še kakšna druga možnost, kar je pogoj za odvzem, če je ni. Pa te možnosti po strategiji vsekakor obstajajo (npr. odlov medveda in preselitev drugam, vse že opisano v predhodnih točkah), poleg tega pa obstaja še cel kup drugih ukrepov, ki bi preprečili, da bi se medvedi pojavljali v bližini naselij ali v naseljih. Niti ni navedeno, kakšna je ugodno stanje vrste in koliko pripadnikov mora imeti, da se vrsta ohrani v ugodnem stanju, vse v smislu Zakona o ohranjanju narave.

26. Spoštovani, skrajno žalostno je, da se moramo v Sloveniji soočati s takšnimi neverjetnimi kršitvami. Ali ne živimo v pravni državi? Ali pa so mogoče takšne kršitve del pravne države? Vedno bolj opažam, da se zadeve, ki se tičejo položaja ali pa celo življenja živali rešujejo, kot že navedeno, z “levo roko”. Pobijajo se celo medvedji mladiči, ki so nič krivi prišli z materjo npr. do nekega naselja ali vanj. In mladiča se ubije v smislu generalne prevencije. Da se medvedki da vedeti, da naj neha kršiti voljo ljudi in se naj umakne, da ne bo še ona ubita oz. njeni drugi mladiči. Kako bo mati medvedka reagirala na umor svojega otroka? Bo vesela in se zahvalila za to, ali pa bo ponorela in resnično postala nevarna za ljudi? In potem se bosta zopet pojavila Zavod za gozdove in ARSO ter medvedko obsodila na smrt, še prej pa bodo pobili njene druge mladiče, saj je Vlada Republike Slovenije predpisala, da se prvo pobijejo mladiči in nato njihova mama. To je skrajno neetično, nesprejemljivo, v mnogih primerih pa celo nezakonito in protiustavno. Zakaj se medvedko z njenimi mladiči ne odlovi in preseli in to počenja tako dolgo, dokler se ne neha vračati na to mesto. Pomanjkanje denarja bi bilo skrajno neresno opravičilo.

27. Po eni strani obstaja v Sloveniji Zakon o zaščiti živali, ki naj bi ščitil živali, to je njihovo življenje, zdravje in dobro počutje (1. člen zakona), po drugi strani pa kot po tekočem traku pobijajo medvede in uničujejo medvedje družine, v naravo pa vnašajo neverjetno trpljenje, strah in uničevanje. Kot da ne obstajajo živa bitja, ki se imenujejo medvedi. Kot da bi živeli v čisto nekem drugem svetu, ne pa v Sloveniji, ki naj bi bila dežela prijaznih ljudi, dežela na sončni strani Alp. Ali se s pomori živih bitij, poleg pomora medvedov vsako leto pomorijo v Sloveniji tudi okoli 100.000 drugih živih bitij v gozdovih, okoli 15.000 živih bitij, prebivalcev Slovenije, v zločinskih poskusih na živalih in kar okoli 25 milijonov živih bitij, prebivalk in prebivalcev Slovenije v klavnicah, da doseči blaginjo Slovenije? Do blaginje Slovenije z mučenjem, trpljenjem, strahom in pomori živih bitij? In meso pomorjenih živih bitij predstavlja rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni.

28. Spoštovani, prosim vas, da to vlogo obravnavate in sprejmete potrebne ukrepe, seveda tiste, ki so v vaši pristojnosti, da se nepravilnosti v zvezi z rjavim medvedom odpravijo in ne ponovijo takšni masakri nedolžnih živih bitij v Sloveniji. Masakri, ki imajo svoj velik vpliv, in to negativni, tudi na področju Evropske unije. Prosim vas tudi, da me o reševanju te zadeve obvestite oz. me obvestite o sprejetih ukrepih.

Lep pozdrav.