Ministrsvo za okolje in prostor
Direktorat za okolje
Sektor za naravo
1000 Ljubljana

9.2.2006

Zadeva: pripombe na osnutek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odvzemu osebkov rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave

Spoštovani!

Zastopam Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice.

V javnost ste dali osnutek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odvzemu osebkov rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave. Nanj je mogoče dati pripombe in predloge.

Menimo, da je planirani odstrel medvedov protiustaven in protizakonit in to iz razlogov, ki so navedeni spodaj.

1. Rjavi medved je zavarovana živalska vrsta, saj je ogrožen. Zavarovan je z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki jo je sprejela Vlada RS, varujejo pa ga tudi razni mednarodni dogovori in evropski predpisi, npr. Bernska konvencija, ki jo je ratificirala tudi Slovenija ali direktive EU. Ker je rjavi medved ogrožena živalska vrsta, so posegi vanjo strogo prepisani, kar velja tudi za pogoje posegov. Eden izmed pogojev je tudi, da noben odvzem iz narave ne sme škodovati ugodnemu stanju vrste. Planirani poboj 82 medvedov v letu 2006 bo vsekakor zelo škodoval vrsti, saj je medvedov samo okoli 230, kolikor jih naštejejo vsako leto. Domnevamo, da to velja tudi za leto 2005, ki je verjetno podlaga za planirano številko odstrela. Odstrel 82 medvedov je tako približno ena tretjina celotne populacije v Sloveniji, kar je nedopustno in zelo ogroža vrsto. Zato je osnutek v tem delu protizakonit.

2. Drugi pogoj je, da je odvzem mogoč, samo če ni druge možnosti. Po 7.a členu Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah mora biti osnutek sprememb oz. sprejete spremembe pravilnika v skladu s Strategijo upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji. V omenjeni strategiji ni zapisano, da je mogoč odvzem rjavih medvedov iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem. Zato je osnutek oz. če bo navedena spremeba pravilnika sprejeta, to protizakonito, ker bo v nasprotju z že omenjeno strategijo.

3. Lov lahko vršijo samo tiste organizacije, ki imajo koncesijo za to dejavnost. Tako je predvideno v Zakonu o divjadi in lovstvu. Znano je, da koncesije za lov niso bile podeljenje, čeprav bi že morele biti, zato v Sloveniji lov, ki ga izvajajo lovske družine ni zakonit. Tudi v konkretnem primeru bo odvzem oz. odstrel medvedov šel preko lovskih družin, kar pomeni, da bodo pobili medvede tisti, ki za to sploh ne bodo imeli pravico.
4. Odvzem rjavega medveda iz narave je po 16. členu direktive Sveta 92/43/EGS mogoč samo v primeru, seveda če so izpolnjeni še drugi pogoji, če ni druge možnosti. O tej drugi možnosti v osnutku sprememb pravilnika sploh ni govora. Po ureditvi v osnutku sprememb je mogoč odstrel medvedov v vsakem primeru, ne pa samo v primeru, če ni druge možnosti. To pa je v nasprotju z omenjeno direktivo in je zato osnutek pravilnika tudi v tem pogledu nezakonit in protiustaven (8. in 153. člen ustave). In druge možnosti vsekakor so in izhajajo iz že omenjene strategija upravljanja z rjavim medvedom in so navedene v naslednji točki.

5. Strategija jasno določa ukrepe sožitja človeka z rjavim medvedom in med njimi so mnogi nenasilni, s katerimi bi se lahko v celoti doseglo to, kar se hoče sedaj doseči z odstrelom medvedov, ki je določen v spornem pravilniku. Ti ukrepi so: izvajanje preventivnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje ali omejevanje škode; omejevanje širjenja medveda na območja, kjer so pričakovani konflikti s človekom veliki; informiranje ljudi o biologiji in ekologiji medveda, o priporočenem ravnanju ob srečanjih z medvedom, o neposredni prisotnosti medveda; pravilno krmljenje, ki ne povzroča odvisnosti in navezanosti medeveda na človeka in medveda odvrača od naselij; v primeru ogroženosti se zagotovi začasna prisotnost pooblaščene ekipe za spremljanje medvedov in takojšnje ukrepanje, če je to potrebno z odlovom medveda in preselitvijo na področja, kjer je ni nevarnosti za ljudi; odpraviti vse možne dejavnike, ki medvede privabljajo k naseljem; pripraviti programe izobraževanja za učence osnovnih in srednjih šol; zagotovi se zaščita premoženja; izobražuje se kmete o življenjskih navadah medveda; obvešča se jih o neposredni prisotnosti medveda; o ravnanju v konfliktnih primerih; ureditev odlagališč odpadkov; prednost se daje govedoreji pri novem uvajanju paše; drobnico se pase nadzorovano; vspostavi se sistem subvencioniranja kmetijske dejavnosti, ki je z izvajanjem ukrepov prilagojena sobivanju z medvedom in drugo. Vse to mora biti v prvi vrsti sprovedeno, da se doseže glavni cilj upravljanja z medvedom, ki je sožitje človeka z rjavim medvedom, kot to izhaja iz strategije. In šele če to ne bi bilo uspešno, bi lahko bil odrejen, tako ali drugače, seveda glede na nekatere pravne predpise, odvzem medvedov iz narave oz. odstrel. Kajti odvzem medvedov iz narave je izjemen poseg v populacijo in je lahko tolikšen in takšen, da ne ogroža vrste ter sožitja človeka z medvedom, kot to jasno izhaja iz strategije. In pravilnik mora biti, po sicer tudi spornem 7.a členu uredbe, v skladu s strategijo upravljanja z rjavim medvedom. V obravnavanem primeru ni, saj osnutka sprememb iz pravilnika ni razvidno, da so bili prvo storjeni zgornji ukrepi, to pa so ukrepi za zaščito oz. dosego sožitja med človekom in medvedom. Osnutek pravilnika z odvzemom medvedov iz narave tako ogroža sožitje človeka z medvedom, saj hoče takoj odstreliti medvede, ne da bi sprva določil blažje ukrepe, ki so navedeni zgoraj. Potrebno bi bilo verjetno narediti, gledano vsebinsko in glede na nekatere pravne predpise, tako, kot je bilo to storjeno pri kormoranih: sprva se je določil ukrep plašenja teh ptic in ne poboj. Tega tukaj ni bilo zato je izpodbijani osnutek sprememb pravilnika tudi v nasprotju z 7.a členom uredbe, ki določa, da mora biti predpis v skladu s strategijo, če je bila sprejeta, to pa pomeni, da je pravilnik nezakonit (153. člen ustave). Seveda je kršeno tudi načelo sorazmernosti (2. člen ustave), ki določa, da mora biti uporabljen sprva blažji ukrep in šele na to težji, če blažji ni učinkovit, za dosega ustavno dopustnega cilja. Seveda pa je posebno vprašanje ali gre pri poboju medvedov za ustavno dopusten cilj.

6. Osnutek sprememb pravilnika pa je nezakonit tudi zaradi tega, ker določa to, kar se določi z dovoljenjem iz 4. odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Pravilnik tako posega v materijo, glede katere se mora izdati individualni pravni akt. O tej materiji se ne more izdati splošni akt, saj minister za okolje in prostor za kaj takega nima zakonske podlage, kar bi sicer moral imeti, saj mu 25. člen Zakona o ohranjanju narave daje pooblastilo samo za izdajanje dovoljenj, torej individualnih aktov, in ne splošnih (v obravnavanem primeru). Tudi po 24. členu omenjenega zakona minister nima pooblastila za izdajo pravilnika, saj mora to materijo urediti vlada s svojim splošnim aktom, minister pa izda samo individualno odločbo oz. dovoljenje, s katero realizira 7. oz. druge člene uredbe. Tudi iz 26. in 81. člena Zakona o ohranjanju narave jasno izhaja, da je vlada tista, ki uredi varstveni režim ogroženih in zato zavarovanih živalskih vrst ter ni minister pooblaščen, da bi izdajal splošni akt s tega področja. Zato je osnutek sprememb pravilnika v nasprotju tudi z omenjenimi določbami Zakona o ohranjanju narave in zato nezakonit. Kršena je ustava v 153. členu. Tudi v primeru kormoranov (2005) je bilo izdano dovoljenje, torej individualni pravni akt in ne splošni pravni akt v obliki nekega pravilnika. In kormorani in medvedi spadajo pod isto pravno podlago, oboji so ogrožena živalska vrsta in tudi zavarovana.

7. V 5. členu ustave je med drugim zapisano, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva. Medvedi so kot živo bitje del naravnega bogastva in mora zato država poskrbeti za njihovo ohranitev. Z ubijanjem pa se naravno bogastvo ne ohranja, temveč zmanjšuje. Seveda velja to za vsakega posameznega medveda in ne za vrsto kot abstrakten pojem, saj vrsta kot taka ni del naravnega bogastva in gre samo za besedo, ki si jo je izmislil človek. Sporni pravilnik, ki bi moral ohranjati naravno bogastvo, naloga vseh državnih organov pa je, da delujejo po ustavi in jo spoštujejo, torej krši navedeno ustavno določbo, saj ne skrbi za ohranjanje rjavega medveda kot posameznega živega bitja in s tem dela naravnega bogastva, temveč število živali zmanjšuje in tako siromaši naravno bogastvo oz. ga zmanjšuje.

8. V 5. členu ustave je med drugim še zapisano, da država ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Če država preko spornega pravilnika dopušča namerno pobijanje živali oz. ga celo ukazuje, to ne more voditi do skladnega civilizacijskega razvoja, kajti do takšnega razvoja lahko pride samo s pozitivnimi dejanji in ne sovraštvom, katerega posledica je pobijanje živih bitij. Vsak vnos sovraštva oz. pobijanja živih bitij v družbo ovira skladen civilizacijski razvoj Slovenije in vodi do destrukcije družbe. To je sedaj že vidno. Pobijanje živih bitij državi Sloveniji jemlje kredibilnost. Zato je izpodbijani pravilnik v nasprotju tudi s tem ustavnim določilom. V kulturo ne more spadati ubijanje živih bitij, torej niti ne ubijanje živali.

9. 63. člen ustave med drugim določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To, da država v spornem pravilniku dovoli oz. ukaže pobiti večje število medvedov pomeni spodbujanje k nasilju, saj je pobijanje živali nasilje, kajti le-ti niso usmrčeni neboleče in brez sile, temveč so pobiti z okrutno silo oz. nasiljem. Pravilnik je tudi v tem pogledu protiustaven.

10. 72. člen ustave med drugim določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Iz navedene ustavne določbe je razvidno, da ustava ne dovoljuje mučenja živali in to ne glede ali gre za domače ali prostoživeče živali. Po slovarju slov. knjižnega jezika pomeni mučenje povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje. Pri vsakem namernem uboju živali pride do mučenja, saj žival neizmerno trpi oz. je poškodovana, če uboj ni uspel in tudi pri tem neizmerno trpi. Po drugi strani pa se kot mučenje smatra tudi vsaka nepotrebna smrt živali. To načelo je sprejel tudi veljavni Zakon o zaščiti živali, ko v 4. členu določa, da je mučenje živali tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Ne glede na razlog usmrtitve ali uboja medvedov je poboj nepotreben, kajti:
• novejše raziskave ekologov so pokazale, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom uravnavanja populacijske rasti in zato človekovo uravnavanje populacije živali ni potrebno oz. je celo škodljivo
• obstaja Strategija upravljanja z rjavim medvodom (Ursus arctos) v Sloveniji, ki vsebuje veliko število nenasilnih ukrepov, torej ukrepov, ki niso povezani s smrtjo medvedov, in ki bi lahko pripeljali do istega cilja, kot ga zasleduje sporni pravilnik, z blažjimi sredstvi se da doseči enak cilj, to je da ni medved nevaren za ljudi in da ne povzroča škodo, kar sta v glavnem dve bistveni zameri medvedom
• mesno prehrano lahko v celoti nadomesti rastlinska hrana, ki je po ocenah znanosti tudi bistveno bolj zdrava, za mesno prehrano pa je znano, da povzroča mnoge civilizacijske bolezni, to vse pa pomeni, da meso ni nujno potrebno za življenje ljudi.
Novejše raziskave ekologov kažejo, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom za reguliranje prirastka. Tako so pri slonih npr. ugotovili, da stopnje rasti ne določa lakota ali smrt, temveč fleksibilnost slonic ob pričetku spolne dozorelosti. Če preti prenaseljenost, se stopnja rasti zniža. Podobno so ugotovili tudi pri jelenih, kozorogih, losih in drugih velikih sesalcih. Ali kot navaja Bavarska gozdna uprava: parkljasta divjad razpolaga s prefinjeno regulacijo rojstev – če je živali preveč, srne rodijo manj mladičev, v kakšnem letu sploh nimajo mladičev, so pozneje spolno zrele in rodijo več moških kot ženskih mladičev. Nobena vrsta se ne razmnožuje brez mere in cilja. Tudi tam, kjer je v Evropi lov prepovedan, kot npr. v švicarskem kantonu Ženeva, do zdaj niso ugotovili prekomernega prirastka. V skoraj vseh deželah na svetu je lov v naravnih rezervatih prepovedan, kljub temu pa tam ne pride do naravnega neravnovesja. Primer imamo tudi v Sloveniji, kjer lova ni v Triglavskem narodnem parku. Narava bo sama poskrbela, da bo na življenjskem prostoru rjavega medveda toliko število osebkov, kolikor bo za tisti prostor primerno, potrebno ji je samo dati to možnost, sedaj je namreč nima. Tako je pravilnik v nasprotju tudi s 73. členom ustave in 4. členom Zakona o zaščiti živali.

11. Na podlagi navedenega predlagam, da ministvo upošteva zgoraj navedene pripombe in ne sprejme sporne spremembe pravilnika.

Hvala in lep pozdrav.