V članku pod gornjim naslovom je bilo med drugim navedeno, da sta kulturni minister Jožef Školč in ljubljanski nadškof Franc Rode podpisala novi oz. obnovljeni sporazum glede uporabe arhivov Katoliške cerkve, to potezo pa je narekoval zakon o arhivskem gradivu in arhivih, ki velja od letošnjega aprila. Nadalje je bilo tudi navedeno, da sporazum izenačuje cerkvene arhive z javnimi.

Če je država s sporazumom res priznala cerkvenim arhivom pomen javnih arhivov oz. jih je izenačila z njimi, se postavlja vprašanje, ali je to v skladu z zakonom o arhivskem gradivu in arhivih, saj iz njega izhaja, da ima arhivsko gradivo verskih skupnosti, torej tudi arhivsko gradivo Rimskokatoliške cerkve, status zasebnega in ne javnega arhivskega gradiva. In če ima arhivsko gradivo Rimskokatoliške cerkve pomen javnega arhivskega gradiva, ali ni država priznala delu zasebnopravne organizacije, Rimskokatoliška cerkev ima namreč status pravne osebe zasebnega prava, javnega pomena?

Ali ni država s svojimi ustanovami, ki so ja javnopravne osebe, ločena od zasebnopravnih organizacij, med katere spadajo verske skupnosti? Ali se nista država in Rimskokatoliška cerkev v primeru cerkvenega arhivskega gradiva zlili v eno? Ali ni v tem razmerju država celo podrejena cerkvi?

Na takšen sklep oz. vprašanje napotuje določilo 2. odstavka 37. člena zakona, ki med drugim določa, da se arhivsko gradivo Rimskokatoliške cerkve odbere iz cerkvenega dokumentarnega gradiva v skladu z njenimi predpisi, arhivsko gradivo drugih verskih skupnosti in zasebnih organizacij oz. fizičnih oseb pa razglasi minister z odločbo, kot izhaja iz 27. člena zakona.

Cerkev si torej sama določi, katero dokumenatamo gradivo bo imelo status arhivskega gradiva po zakonu in država mora to sprejeti brez ugovora (in v bistvu tudi plačati), minister pa nima nobene besede, kot jo ima pri drugih zasebnih organizacijah oz. fizičnih osebah, kjer z odločbo razglasi zasebno dokumentarno gradivo za arhivsko gradivo.

Alije ta privilegij cerkve v skladu s pravnim redom Republike Slovenije? Ali niso druge verske skupnosti in zasebne organizacije oz. fizične osebe s tem privilegijem Rimskokatoliške cerkve diskriminirane? Ali ne gre za edinstven primer, da so pravila neke zasebnopravne organizacije močnejša od pravnih aktov države?

Objava: Sobotna priloga Dela, 9.8.1997.